V nadaljevanju preberite:

Umor Charlieja Kirka je tako tudi tiste, ki na računalniku ne preživijo nezdravo velikega dela dneva, seznanil z nekaterimi robnimi internetnimi subkulturami – pri čemer so se zvečine praskali po glavi, ker je njihova dinamika laiku običajno povsem tuja in nerazumljiva. Iskanje klasičnega politično-ideološkega motiva za dejanje, kot je atentat ali strelski pohod, je pri takšnih osebah obsojeno na propad, ker se jih ne da popredalčkati med »leve in desne«. Problematike se je treba lotiti z orodji za obravnavo skrajne radikalizacije in ekstremizma v modernih spletnih okoljih, kjer vladajo incelovski memi in shitposti nihilističnega akceleracionizma, ki jih blue-pilled normiji pač ne razumejo, ker niso terminally online. Potrudili se bomo, da bo po branju tega članka vsaj za silo jasno, kaj vraga to pomeni.