
Naročite se
|Prijavite se
Doc. dr. Lana Kralj je raziskovalka na Inštitutu za fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Mariboru.
Verjetno bi pričakovali kakšen futuristični laboratorijski instrument, vendar je moj odgovor precej bolj vsakdanji – računalnik oziroma programska okolja, kot sta Matlab in Python. Velik del mojega raziskovalnega dela predstavljata modeliranje in analiza obsežnih podatkovnih zbirk, zato je računalnik pravzaprav moj najboljši delovni prijatelj.

Ker je dinamična in se nenehno spreminja. Ker me sili k razmišljanju in učenju. Na neki način me ohranja radovedno. In ker mi skoraj vsak dan postavi novo vprašanje, na katero bi rada našla odgovor.
Pri svojem delu razvijam analitična orodja, ki nam pomagajo bolje razumeti delovanje človeškega telesa. Če znamo v fizioloških signalih pravočasno prepoznati spremembe, lahko to v prihodnosti omogoči zgodnejše odkrivanje bolezni, natančnejšo diagnostiko in bolj prilagojeno zdravljenje. Upam, da bo moje delo prispevalo vsaj majhen košček k temu cilju.
Mislim, da je kriva sila vzgona. Ko smo jo v sedmem razredu osnovne šole prvič obravnavali pri fiziki, sem prišla domov popolnoma navdušena. Od takrat fizika ni več zapustila mojih misli.

Za dobrega znanstvenika je treba imeti nekaj naravne radovednosti in občutka za raziskovanje. A to je šele začetek. Veliko pomembnejši so vztrajnost, trdo delo in pripravljenost, da kljub neuspehom vedno znova poskusiš ter greš naprej. Prav to na dolgi rok naredi razliko.
Mislim, da umetna inteligenca. Že danes spreminja način, kako raziskujemo, delamo in živimo, njen vpliv pa bo v prihodnjih desetletjih verjetno še veliko večji. Svet, v katerem živimo danes, je v primerjavi s svetom, v katerem sem odraščala, skoraj neprepoznaven. Verjamem, da je umetna inteligenca tehnologija, ki bo najbolj zaznamovala naš čas.
Ne. Z veseljem pa bi izračunala vse parametre, potrebne za pot, nato pa odpravo spremljala z Zemlje kot tehnična podpora. Ta vloga bi mi precej bolj ustrezala. Nekdo mora vendar ostati na Zemlji – dobesedno in figurativno.
Kot fizičarko me navdušujejo obnovljivi viri energije, kot sta sonce in veter, saj sta praktično neizčrpna. Vendar prihodnost po mojem mnenju ne pripada samo enemu viru, temveč pametni kombinaciji obnovljivih virov, jedrske energije ter boljših načinov shranjevanja energije.
Z Marie Curie. Njena predanost znanosti, bister um in izjemni dosežki so lahko zgled vsem raziskovalcem in raziskovalkam. Izbrala sem jo tudi zato, ker ji je v času, ko raziskovalna pot za ženske še zdaleč ni bila samoumevna, uspelo postati ena največjih znanstvenic v zgodovini. Mislim, da bi bila kava z njo zelo navdihujoča.
Priporočam knjigo Hyperspace japonsko-ameriškega fizika Michia Kakuja. Vedno znova me navduši, kako zna tudi najbolj zapletene fizikalne koncepte razložiti tako preprosto in razumljivo, da knjigo prebereš na mah. Tak dar premorejo le redki.
Na primer to, da ena tortica na prazen želodec za večino mladih in zdravih ljudi ne bo nobena katastrofa. Tudi v doktorski raziskavi sem preučevala, kako se telo odziva na nenaden porast krvnega sladkorja, in ugotovila, da je presenetljivo dobro opremljeno za uravnavanje takšnih sladkih pregreh. Kar pa seveda ne pomeni, da je to dobra vsakodnevna navada – fiziologija nam marsikaj odpusti, a je ne kaže po nepotrebnem preizkušati.
Komentarji