Ena tortica na prazen želodec za zdrave ljudi ni nobena katastrofa

Doc. dr. Lana Kralj je raziskovalka na Inštitutu za fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Mariboru.

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Verjetno bi pričakovali kakšen futuristični laboratorijski instrument, vendar je moj odgovor precej bolj vsakdanji – računalnik oziroma programska okolja, kot sta Matlab in Python. Velik del mojega raziskovalnega dela predstavljata modeliranje in analiza obsežnih podatkovnih zbirk, zato je računalnik pravzaprav moj najboljši delovni prijatelj.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Moje delo je podobno sestavljanju zelo zahtevne sestavljanke. Naše telo neprestano ustvarja fiziološke signale – od bitja srca in pretoka krvi do aktivnosti posameznih celic. Vsak od teh signalov nosi dragocene informacije o delovanju našega telesa. Moja naloga je, da s pomočjo fizike, matematike in računalniških metod v njih poiščem skrite zakonitosti. Tako lahko bolje razumemo, kako deluje zdravo telo in kaj se spremeni ob bolezni.

Zakaj imate radi znanost?

Ker je dinamična in se nenehno spreminja. Ker me sili k razmišljanju in učenju. Na neki način me ohranja radovedno. In ker mi skoraj vsak dan postavi novo vprašanje, na katero bi rada našla odgovor.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Pri svojem delu razvijam analitična orodja, ki nam pomagajo bolje razumeti delovanje človeškega telesa. Če znamo v fizioloških signalih pravočasno prepoznati spremembe, lahko to v prihodnosti omogoči zgodnejše odkrivanje bolezni, natančnejšo diagnostiko in bolj prilagojeno zdravljenje. Upam, da bo moje delo prispevalo vsaj majhen košček k temu cilju.

Kdaj ste vedeli, da boste raziskovalka?

Mislim, da je kriva sila vzgona. Ko smo jo v sedmem razredu osnovne šole prvič obravnavali pri fiziki, sem prišla domov popolnoma navdušena. Od takrat fizika ni več zapustila mojih misli.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

V prostem času najraje pobegnem v naravo. Morje, gozdovi in reke so moj način, da si zbistrim misli, za dobro voljo pa poskrbijo tudi plesne ure. Še posebej rada preživljam čas v družbi zvestega štirinožnega prijatelja, francoskega buldoga, ki mi s svojim veselim značajem vsakič znova nariše nasmeh na obraz. Večere pa z veseljem zaključim ob dobri kriminalki Agathe Christie.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Za dobrega znanstvenika je treba imeti nekaj naravne radovednosti in občutka za raziskovanje. A to je šele začetek. Veliko pomembnejši so vztrajnost, trdo delo in pripravljenost, da kljub neuspehom vedno znova poskusiš ter greš naprej. Prav to na dolgi rok naredi razliko.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Mislim, da umetna inteligenca. Že danes spreminja način, kako raziskujemo, delamo in živimo, njen vpliv pa bo v prihodnjih desetletjih verjetno še veliko večji. Svet, v katerem živimo danes, je v primerjavi s svetom, v katerem sem odraščala, skoraj neprepoznaven. Verjamem, da je umetna inteligenca tehnologija, ki bo najbolj zaznamovala naš čas.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Ne. Z veseljem pa bi izračunala vse parametre, potrebne za pot, nato pa odpravo spremljala z Zemlje kot tehnična podpora. Ta vloga bi mi precej bolj ustrezala. Nekdo mora vendar ostati na Zemlji – dobesedno in figurativno.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Kot fizičarko me navdušujejo obnovljivi viri energije, kot sta sonce in veter, saj sta praktično neizčrpna. Vendar prihodnost po mojem mnenju ne pripada samo enemu viru, temveč pametni kombinaciji obnovljivih virov, jedrske energije ter boljših načinov shranjevanja energije.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Z Marie Curie. Njena predanost znanosti, bister um in izjemni dosežki so lahko zgled vsem raziskovalcem in raziskovalkam. Izbrala sem jo tudi zato, ker ji je v času, ko raziskovalna pot za ženske še zdaleč ni bila samoumevna, uspelo postati ena največjih znanstvenic v zgodovini. Mislim, da bi bila kava z njo zelo navdihujoča.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Priporočam knjigo Hyperspace japonsko-ameriškega fizika Michia Kakuja. Vedno znova me navduši, kako zna tudi najbolj zapletene fizikalne koncepte razložiti tako preprosto in razumljivo, da knjigo prebereš na mah. Tak dar premorejo le redki.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Na primer to, da ena tortica na prazen želodec za večino mladih in zdravih ljudi ne bo nobena katastrofa. Tudi v doktorski raziskavi sem preučevala, kako se telo odziva na nenaden porast krvnega sladkorja, in ugotovila, da je presenetljivo dobro opremljeno za uravnavanje takšnih sladkih pregreh. Kar pa seveda ne pomeni, da je to dobra vsakodnevna navada – fiziologija nam marsikaj odpusti, a je ne kaže po nepotrebnem preizkušati.