Skrivnost morskega dna pri Izoli

Kaja Šušmelj je mlada raziskovalka na Oddelku za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Najpogosteje verjetno kar računalnik. Je nepogrešljiv pri raziskovanju, iskanju informacij, obdelavi podatkov, računanju, pisanju člankov in povezovanju različnih rezultatov v smiselno zgodbo. Čeprav geologi in tudi hidrogeokemiki veliko časa preživimo na terenu, se velik del raziskovanja danes odvija prav za računalnikom. Na njem analiziramo podatke, izdelujemo modele, karte in grafične prikaze ter primerjamo rezultate z raziskavami iz drugih delov sveta. Računalnik je pravzaprav prostor, kjer se terenska opazovanja in laboratorijski rezultati združijo v širše razumevanje nekega naravnega procesa. Na terenu pa je moj zvesti spremljevalec multimeter, s katerim merim fizikalno-kemijske parametre vode, kot sta temperatura in prevodnost. Najljubši »instrument«, brez katerega raziskovanje na morju ni mogoče, pa je plovilo, na katerem v zadnjem času tudi sama primem za krmilo.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Raziskujem podmorske termalne žveplene izvire na slovenski obali. Na morskem dnu nedaleč od Izole se pojavljajo lijakaste kotanje, iz katerih priteka manj slana in topla voda z značilnim vonjem po žveplu. Gre za podzemno vodo, ki kroži globoko pod površjem in se nato izteka v morje. V nasprotju z dobro znanimi vruljami vzdolž jadranske obale, ki so predvsem podmorski izviri hladne sladke vode, so izviri pri Izoli posebni zaradi drugačne temperature in kemijskih lastnosti. S kemijskimi in izotopskimi analizami ter razumevanjem geologije in morfoloških oblik na morskem dnu poskušam ugotoviti, od kod ta voda prihaja, zakaj je topla, zakaj vsebuje žveplo, zakaj izvira prav na teh mestih, koliko je stara in kaj se z njo dogaja.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Termalne in žveplene vode pri Izoli so bile dolgo skoraj pozabljene in slabo raziskane, zato njihovo raziskovanje odpira veliko novih možnosti. Takšni sistemi nam pomagajo bolje razumeti pretakanje podzemne vode, njen geotermalni potencial ter procese, ki potekajo globoko pod zemeljskim površjem. V prihodnosti bi lahko prispevali tudi k razvoju zdraviliškega turizma ali trajnostni rabi geotermalne energije, vendar je še pomembnejše širše razumevanje delovanja obalnih vodonosnikov in njihove povezanosti z morskim okoljem. Raziskave nam pomagajo razumeti, kako podzemna voda vpliva na morski ekosistem in kako nanjo vplivajo geološki ter podnebni dejavniki. Prav voda postaja predvsem v obalnih območjih vse pomembnejši in vse bolj občutljiv vir, saj podnebne spremembe, suše in pritisk človeka močno spreminjajo vodne razmere.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Sem dolgoletna in ponosna tabornica, čeprav danes nekoliko manj aktivna kot nekoč. Zelo rada imam naravo, sprehode in pohode v hribe. Za rekreacijo obiskujem tudi balet. Prav tako imam zelo rada umetnost in kulturo. Pogosto grem na koncert klasične glasbe, predstavo ali v galerijo oziroma muzej. Ob vsakem kulturnem prazniku je obisk muzejev in galerij pri meni tradicija.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Verjetno na geotermalno energijo, saj je danes še vedno precej premalo izkoriščena, čeprav je to zelo čist in zanesljiv vir energije. Zemlja nam ponuja veliko več kot samo nafto in premog, le bolje moramo razumeti in izkoristiti njene naravne procese. Pomembno vlogo pa bo po mojem mnenju tudi v prihodnje imela jedrska energija.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

S Charlesom Darwinom. Res bi me zanimalo, kako so v njegovem času dojemali naš planet, kako so si razlagali fosile, nastanek pokrajine in geološki čas ter kako je Darwin začel povezovati različna opazovanja v širšo zgodbo o razvoju življenja in Zemlje. Zanimivo bi bilo slišati, kako je doživljal raziskovanja na terenu, kakšen je bil njegov način dela in kako je razmišljal v času, ko številna znanstvena spoznanja, ki jih imamo danes za samoumevna, še niso obstajala.

Kdaj ste vedeli, da boste raziskovalka?

Dolgo nisem zares vedela, kaj bom, ravno zato, ker me je zanimalo veliko različnih stvari. Šele med študijem geologije sem ugotovila, koliko zanimivih vprašanj se skriva na tem področju. Preko prvih delovnih in raziskovalnih izkušenj pa sem spoznala, da me prav raziskovalno delo najbolj izpolnjuje, ker hrani mojo radovednost ter združuje delo na terenu, v laboratoriju in pisarni.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Radovednost in odprtost. Radovednost je tista, ki te žene naprej, da raziskuješ, postavljaš vprašanja in poskušaš razumeti svet okoli sebe. Brez nje znanosti pravzaprav ni. Odprtost pa je pomembna zato, ker znanost pogosto pokaže odgovore, ki niso nujno takšni, kot smo jih pričakovali ali si jih želeli. Dober znanstvenik mora biti pripravljen sprejeti tudi rezultate, ki porušijo njegove začetne predpostavke ali odprejo povsem nova vprašanja. Pomembni sta tudi vztrajnost in sposobnost povezovanja različnih idej, saj raziskovanje pogosto pomeni dolgo sestavljanje majhnih delčkov v širšo sliko.

Zakaj imate radi znanost?

Znanost je pravzaprav nadaljevanje otroške radovednosti. Vedno me je zanimalo, zakaj so stvari takšne, kot so, in kako delujejo. Znanost ponuja odgovore, hkrati pa z vsakim odgovorom odpre številna nova vprašanja. Prav to se mi zdi najlepše, da raziskovanja nikoli zares ne končaš. Poleg tega znanost pomaga bolje razumeti svet in razvijati rešitve za izzive, s katerimi se soočamo kot družba.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Upam, da bodo največji preboji povezani z energijo, saj je naš trenutni način porabe dolgoročno nevzdržen. Morali bomo razviti učinkovitejše ter okoljsko manj obremenjujoče načine pridobivanja energije. Mislim pa, da se pomembna odkritja v znanosti dogajajo že skoraj vsak dan, tako na področju geologije, kot npr. kemije, medicine, umetne inteligence in energetike. Mislim, da prav vsi ti »mali« preboji vplivajo na naše življenje in tok zgodovine. Pogosto se njihov pravi pomen pokaže šele čez leta ali desetletja, ko ugotovimo, kako močno so spremenila naše razumevanje sveta in vsakdanje življenje.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Na Mars verjetno ne. Zdi se mi izjemno zahteven podvig, ki zahteva ogromno časa, priprav in odrekanj. Na Luno bi še šla, Mars pa je zame nekoliko predaleč. Poleg tega ima tudi Zemlja še ogromno neraziskanih in ekstremnih okolij, ki jih komaj začenjamo razumeti, človek pa marsikaterih kotičkov še ni uspel obiskati.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Vedno rada preberem National Geographic, ker na zanimiv in dostopen način združuje teme iz geologije, arheologije, biologije in tudi humanistike. Všeč mi je, da zna zahtevne znanstvene teme približati zelo širokemu krogu ljudi in ti vzbudi dodatno zanimanje za raziskovanje in odkrivanje sveta. Med dokumentarci pa bi zagotovo priporočila serijo Planet Zemlja z Davidom Attenboroughom, ki neverjetno lepo pokaže raznolikost in kompleksnost našega planeta.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Verjetno ravno to, da so tudi pod morskim dnom vodonosniki s podzemno vodo, podobno kot pod kopnim. Veliko ljudi si ne predstavlja, da lahko iz morskega dna izvirajo podzemne vode, in to vode, ki so lahko stare tudi več tisoč let. Svet pod morskim dnom je lahko veliko bolj zanimiv, kot si običajno predstavljamo.