Slovenija na spletu že 25 let

Prvi slovenski spletni strežnik je jeseni 1993 na IJS vzpostavil Mark Martinec. To je bil čas, ko so inetrnet še povezovali s svobodo.

Objavljeno
23. november 2018 08.00
Posodobljeno
23. november 2018 08.00
Ekipa Nacionalnega superračunalniškega centra (z leve proti desni): Andrej Bauer, Ivan Ivanjko (zgoraj), Matej Wedam, Mark Martinec, Joh Dokler, Ina Čarič, Matjaž Levstek, Zlatko Rek ter vodja skupine Vladimir Mišo Alkalaj (spredaj). Foto arhiv IJS
Ljubljana – Pred natančno 25 leti se je Slovenija prvič pojavila na svetovnem spletu. Za veliki dogodek, ki je mlado državo umestil med najnaprednejše na svetu, je zaslužen Mark Martinec, ki je jeseni 1993 na Institutu Jožef Stefan v Ljubljani vzpostavil prvi slovenski strežnik. Spletna stran, ki so jo objavili tistega 23. novembra, je bila le dva meseca za tem ob boku z Japonsko izbrana za najboljšo na svetu.

Bilo je kmalu po osamosvojitvi, Slovenija se je svetu predstavljala kot mlada in dinamična država, med državljani je vladal zanos in ta se je kazal tudi v znanosti, predvsem na področju superračunalništva, kjer je takrat vršalo od pričakovanja svetovnega spleta.
 

Začelo se je pravzaprav v Cernu


Prvi slovenski strežnik je nastal kot odziv na projekt Tima Bernersa-Leeja. Britanski informatik je v evropskem laboratoriju za fiziko delcev Cern vzpostavil hipertekstno omrežje z več kot 70 strežniki po vsem svetu, leta 1993 pa se mu je posrečilo vodstvo v Cernu prepričati, da so tehnologijo in izvorno kodo dali v javno last. Začela se je doba svetovnega spleta in lahko dostopnih informacij v računalniških omrežjih.

Na to se je odzval Mark Martinec, ki je jeseni 1993 na superračunalniku Convex C3860 v Nacionalnem superračunalniškem centru Instituta »Jožef Stefan« (IJS) postavil prvi spletni strežnik. Pri tem se je v zmagovalno kombinacijo spletlo nekaj izjemnih okoliščin. Martinec je imel v tem centru, ki ga je vodil Vladimir Mišo Alkalaj, najprej dostop do ustrezne opreme in operacijskih sistemov, imel je seveda tudi izjemno znanje (čeprav je bila izvorna koda v javni lasti, je bilo kljub temu treba pridobiti dostop do nje in jo prilagoditi računalniku) in bil je vpet v mednarodne tokove, kot je razmere opisal Jan Jona Javoršek s Centra za mrežno infrastrukturo pri IJS.

image
Rekonstrukcija spletne strani iz leta 1993. Vir IJS


Prva predstavitev Slovenije na strani www.ijs.si/slo/ je bila objavljena na današnji dan, pred 25 leti, torej le dobrih deset mesecev po tem, ko je bila mednarodno priznana kot država. In že na začetku leta 1994 je bilo med spletnimi novicami ameriškega Nacionalnega centra za superračunalniške aplikacije (NCSA), najbolj obiskani strani tistega časa, mogoče prebrati, da sta bili predstavitvi Slovenije in Japonske izbrani za najboljši.
 

Ko je bilo mogoče preklikati Yahoo


Predstavitev države so na IJS kmalu razširili s seznamom povezav na nove spletne strani slovenskih ustanov in posameznikov, spletno povezavo in tehnično podporo pa je po vsej Sloveniji zagotavljal Arnes, ki je kot slovenska Akademska in raziskovalna mreža Slovenije začel delovati dobro leto prej (15. junija 1992) in je imel ključno vlogo pri zelo hitri širitvi spleta pri nas. Iz odskočne strani se je razvila slavna Mat'kurja, ki je začela delovati 1. marca 1994 in je bila celo desetletje v vrhu najbolj obiskanih spletnih strani v državi.

Eden tistih, ki je sodeloval v tem projektu in ki zelo slikovito opisuje tisto obdobje zanosa, je vsekakor spletni strateg in internetni veteran, kot ga pogosto imenujejo mediji, Vuk Ćosić. O skupini z IJS, ki velja za internetne inženirje, govori z izjemnim spoštovanjem in se rad spominja časa, ko je bilo mogoče ljudi, ki so kaj vedeli o tem spletu, prešteti na prste dveh rok.
Njegov prvi stik s spletnim brskalnikom se je zgodil v fundaciji Soros, prav tako prelomnega leta 1993. »Takrat sem v dveh ali treh dneh preklikal celoten Yahoo,« je orisal razsežnosti takratnega medmrežja. Nekaj mesecev po tem, ko se je Slovenija prvič pojavila na spletu, je sodeloval pri ustanovitvi Ljubljanskega laboratorija za digitalne medije (Ljudmila).

image
Vuk Ćosić je ravno tako eden izmed naših internetnih veteranov. Foto Joze Suhadolnik


To je bil čas humanistično-razsvetljenskega etosa, ko se spleta še niso polastile lovke komercializma. »Z njimi se je tudi svetovni splet, ki je v začetnem obdobju veljal za prostor svobode, zlagoma začel spreminjati v prostor strahu, kjer se nenehno bojimo, da nas nekdo nadzoruje oziroma zlorablja naše podatke za potrošniške namene,« je menil Vuk Ćosić.

Tudi on je dostop do svetovnega spleta povezoval s svobodo: »Takrat je na Balkanu divjala vojna in v nasprotju s številnimi drugimi državami smo pri nas dobro vedeli, kam lahko pelje nacionalizem. To, da si z vsako vsebino lahko vstopil na globalni trg idej, je gotovo bilo osvobajajoče.« Kolektivna domišljija je s spletom dobila krila, a jih je kmalu v svoj jezik prevedel marketing, toda takšna je pogosto usoda marsikatere revolucije. Nosilec tehnološkega razvoja lahko postane kralj ali suženj, kakor je orisal Ćosić.
 

Daleč od začetnega zanosa


Čeprav se je uporaba spleta skozi leta strmo povečevala in je doživela nove poskoke z razširitvijo uporabnikov družabnih omrežij in pametnih telefonov, pa na IJS ugotavljajo, da je Slovenija izgubila takratno prednost in ne izstopa več po razvoju na področju povezljivosti, sodobnih informacijskih tehnologij in digitalne družbe. »Predvsem v zadnjem desetletju varčevanja se je pokazalo, da samo na podlagi infrastrukture in razvoja zasebnega sektorja Slovenija ne more posegati v svetovni vrh.« Se pa veselijo novega optimizma, ki je vzniknilo z novimi naložbami v sektor.

Prvi slovenski strežnik je nastal kot odziv na projekt britanskega informatika Tima Bernersa-Leeja.
Iz odskočne strani se je razvila slavna Mat'kurja, ki je začela delovati 1. marca 1994.
Slovenija je izgubila svojo prednost in ne izstopa več v razvoju na področju sodobnih informacijskih tehnologij.