Slovenija pridobila Center odličnosti za zeleno dediščinsko znanost

Univerza v Ljubljani v evropskem partnerstvu vzpostavlja Center odličnosti za zeleno dediščinsko znanost GreenHer. Ta predstavlja izjemen dosežek za slovensko znanost, saj bo prvič v Sloveniji vzpostavljen interdisciplinarni in medinstitucionalni center odličnosti na področju dediščinske znanosti. V njem bo zaživela interdisciplinarna skupnost raziskovalcev, od arheologov, kemikov, računalniških strokovnjakov do konservatorjev-restavratorjev, ki bodo razvijali nova znanja na področju razumevanja in upravljanja kulturne dediščine.

Kot je poudaril rektor univerze Gregor Majdič, je center izjemen dosežek za univerzo in za slovensko znanost. »Verjamem, da bo center pomembno prispeval k prepoznavnosti Slovenije kot vodilne države na področju dediščinske znanosti in k trajnostnemu razvoju družbe,« je dejal.

Med pomembnimi projekti je Matija Strlič izpostavil razvoj zelenih konservatorskih strategij, varovanje grajenega okolja, zaščito lesa, ki je pomemben material slovenske kulturne dediščine, razumevanje vrednosti kulturne dediščine in razvoj digitalne dediščine in metod umetne inteligence za upravljanje kulturne dediščine. FOTO: Črt Piksi

»Med več kot 50 podobnimi centri odličnosti je Evropa v našem Centru odličnosti za zeleno dediščinsko znanost prepoznala prvega, ki se resnično in ciljno ukvarja s kulturno dediščino. To je tudi šele tretji center v Sloveniji v okviru izjemno tekmovalnega evropskega programa širitve sodelovanja in spodbujanja odličnosti,« je dejal. Po Strličevih besedah bodo v prvem obdobju v centru zaposlili 30 raziskovalcev in administrativnega osebja, kasneje še dodatnih 20 raziskovalcev. Del poslanstva centra bo tudi izobraževanje doktorskih študentov.

Preberite še: S spektroskopijo in strojnim učenjem do natančne določitve starosti papirja

Projekt GreenHer je bil izbran na evropskem razpisu »Širitev sodelovanja in odličnosti« (Teaming for Excellence) in bo v šestih letih prejel 26,8 milijona evrov sredstev Evropske unije in ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije, so navedli na univerzi. 

»Novi projekt je dokaz konkurenčnosti slovenskih znanstvenic in znanstvenikov, ki tudi v izredno tekmovalnem mednarodnem okolju pridobivajo prestižne projekte,« je poudaril državni sekretar Jure Gašparič z ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije. 

»GreenHer izstopa tudi z vidika izrazito interdisciplinarnega pristopa, saj združuje zelo raznolika znanstvena področja ter pri tem združuje različne raziskovalne institucije. Kot vedno pri teaming projektih polovico sredstev prispeva Evropska unija, polovico pa ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije,« je dodal. 

Živa laboratorija v Piranu in na Barju

V okviru šestletne naložbe bo center obnovil raziskovalne laboratorije na več partnerskih lokacijah, vzpostavil raziskovalno skupino in zgradil nove prostore na lokaciji Univerze v Ljubljani. Med načrtovanimi investicijami velja izpostaviti nov laboratorij za arheologijo na UL, laboratorij za razširjeno resničnost na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije, laboratorij za neporušno testiranje na Zavodu za gradbeništvo Slovenije in laboratorij za digitalizacijo v Narodni in univerzitetni knjižnici.

Center bo vzpostavil dva »živa laboratorija« v Simonovem zalivu in na Ljubljanskem barju, kjer bodo raziskovalke in raziskovalci centra v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi ne le raziskovali, temveč tudi razvijali in preizkušali nove pristope varstva dediščine ter nove poslovne modele na področju dediščinskega turizma. Ta v Evropi zajema približno 40 odstotkov vseh turističnih aktivnosti. Poleg turizma se bo center ukvarjal tudi z drugimi gospodarskimi panogami, kot so gradbeništvo, kulturna in kreativna industrija ali razvoj analizne instrumentacije.

Kulturna dediščina in njeno trajnostno upravljanje sta tudi v središču strategije razvoja Slovenije 2030. V podporo tej strateški usmeritvi bodo raziskave med drugim osredotočene na razvoj zelenih konservatorsko-restavratorskih rešitev, trajnostno dediščino grajenih okolij, krajin in arheoloških najdišč, razvoj strategij vključujočega upravljanja dediščine in dediščinskega turizma ter razvoj podatkovnega oblaka za kulturno dediščino. Med pričakovanimi rezultati so tehnološko podprte rešitve, kot je vizualizacija zgradb s pomočjo roja letalnikov, in tudi razvoj novih dediščinskih kulturnih poti, ki obiskovalce osebno povežejo z dediščino.

Dediščinskemu sektorju bodo v centru poskušali pomagati pri zelenem in digitalnem razvoju oz. preobrazbi. V projektu poleg ljubljanske univerze sodelujejo še Narodna in univerzitetna knjižnica, Zavod za gradbeništvo Slovenije, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Univerza v Mariboru, Univerza na Primorskem, italijanski Nacionalni raziskovalni svet ter University College London iz Združenega kraljestva. Znotraj Univerze v Ljubljani so v projekt vključene Biotehniška fakulteta, Filozofska fakulteta, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Akademija za likovno umetnost in oblikovanje ter Ekonomska fakulteta.