Tiskane izdaje
Ena od večjih sprememb, ki jih prinaša novi ZEKom - trenutno je v medresorski obravnavi, vlada pa bi ga lahko potrdila še pred počitnicami - je uzakonitev načela nevtralnosti interneta. »Nevtralnost interneta je načelo, po katerem se vsak internetni promet skozi javno komunikacijsko omrežje obravnava enakovredno, to je neodvisno od vsebine, aplikacij, storitev, naprave, vira in cilja komunikacije,« načelo pojasnjuje spremno besedilo predloga zakona.
Zakon bo tako določal, da operaterji oz. ponudniki dostopa do interneta ne bodo »smeli omejevati, zadrževati ali upočasnjevati internetnega prometa na nivoju posameznih storitev ali aplikacij, ali izvajati ukrepov za njihovo razvrednotenje.« Slednje po interpretaciji zakonodajalca pomeni, da operaterji ne smejo ovirati prenosa storitev ali aplikacij, da bi s tem pokvarili uporabniško izkušnjo (zakasnitve prometa, nekonsistentnost prenosa) ali celo onemogočili njihovo uporabo. Tako kot so nekateri tuji operaterji že blokirali ali še blokirajo skype.
To bodo lahko počeli le, če bodo zadostili eni od štirih izjem. Če bo to nujno za »zagotavljanje nemotenega delovanja omrežij in storitev«, če bodo s tem ohranjali celovitost in varnost omrežij in storitev, če bodo s tem omejevali neželene komunikacije ali zaradi odločbe sodišča (denimo za blokado spletnih iger na srečo).
Taka načela je doslej v Evropski uniji po našem vedenju sprejela le Nizozemska, evropska komisija pa je v lanskem mnenju o tej temi zavzela precej bolj ohlapno stališče in odločitve v bistvu prepustila ponudnikom oz. »svobodnemu trgu«. Komisarka za digitalno agendo Neelie Kroes je napovedala konkretno priporočilo o internetni nevtralnosti, vendar ga še ni izdala.
Operaterji nočejo hiteti
Večina operaterjev, ki smo jih vprašali za mnenje, je odgovorila podobno. »Menimo, da mora biti glavni poudarek na transparentnosti, ne pa na omejevanju ponudbe,« je stališče Simobila povzel svetovalec uprave za regulativo Marko Anžič. Podobno so dejali tudi v Telekomu Slovenije, kjer so obenem zatrdili, da že zdaj zagotavljajo nevtralnost omrežij in enakopravno obravnavanje vsega internetnega prometa ter zagovarjajo odprtost tudi vnaprej.
Kaj torej pomeni, da se operaterji zavzemajo za transparentnost, ne pa za omejevanje ponudbe? Javno o tem večinoma ne želijo govoriti, po našem razumevanju pa se zavzemajo za to, da bi lahko denimo ponujali hitrejši dostop do določenih storitev za dodatno plačilo ali omejevali hitrost pri drugih storitvah, če bi to dovolj jasno povedali uporabnikom. Predvsem pa operaterji želijo, da bi zakonodajalec počakal na priporočilo evropske komisije.
Za inštitucijo, ki bo skrbela za »ohranitev odprtega in nevtralnega značaja interneta«, zakon predvideva Agencijo za pošto in elektronske komunikacije (Apek). Na naše vprašanje, kako bodo zagotovili, da operaterji ne bodo zlorabljali omenjenih izjem, so z ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport odgovorili, da bo Apek izvajal tudi nadzor in od primera do primera presojal upravičenost ukrepov. Kako naj bi agencija operavljala to poslanstvo, na ministrstvu niso podrobneje pojasnili in so nas po odgovor napotili na Apek. Tam pa zadeve niso želeli komentirati, češ da zakon še ni sprejet.
