Slovenska eksoplanet in njegova zvezda sta Iztok in Irena

IAU je ob stoti obletnici ustanovitve pripravil natečaj poimenovanja eksoplanetov in njihovih zvezd. V natečaju je sodelovalo več kot sto držav, med njimi Slovenija, ki je izbirala ime za planetarni sistem Wasp-38.
Fotografija: Umetniška upodobitev planeta Wasp-38 b in njegove zvezde. Planet spada med vroče Jupitre. FOTO: Nasa, Esa, G. Bacon (STScl), Andrej Guštin 
Odpri galerijo
Umetniška upodobitev planeta Wasp-38 b in njegove zvezde. Planet spada med vroče Jupitre. FOTO: Nasa, Esa, G. Bacon (STScl), Andrej Guštin 

Iztok. Tako je ime slovenskemu eksoplanetu z znanstveno oznako Wasp-38b, ki je od Zemlje oddaljen 446 svetlobnih let. Njegovi materinski zvezdi Wasp-38 oziroma HD 146389 pa smo Slovenci nadeli ime Irena. Predlog je podal fizik Samo Košmrlj.

Imeni, izvirajoči iz zgodovinskega romana Frana Saleškega Finžgarja Pod svobodnim soncem, sta prepričali komisijo, ki je izbirala med 388 prejetimi predlogi, je povedal Andrej Guštin iz Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije (DMFA Slovenije). »V končni izbor smo izluščili 12 predlogov in sprva nas je prepričala kombinacija Apis in Tilia, torej latinski imeni za čebelo in lipo, ki sta simbola slovenstva, a izkazalo se je, da je neko vesoljsko telo asteroid 1229 že poimenovano Tilia Apis. Predlog je tako odpadel in nato smo izbrali literarna junaka Iztoka in Ireno.« 



Predlagana imena so izvirala iz slovanske mitologije, literature, veliko jih je bilo povezanih s čebelami, pa tudi človeško ribico, gorami, nekaterimi znanimi Slovenci, denimo Jurijem Vego ali Hermanom Potočnikom Noordungom, je naštel Guštin. »Osebno se mi je zdel posrečen predlog Maribor Šampion, kar pomeni, da navijači gledajo tudi prave zvezde, ne le nogometnih na zelenici,« se je zasmejal. 

Osebna izkaznica planeta Wasp-38 b FOTO: Portal v vesolje
Osebna izkaznica planeta Wasp-38 b FOTO: Portal v vesolje


Slovenci smo uradno ime za planet in zvezdo, ki ležita v ozvezdju Herkula, izbirali ob stoletnici Mednarodne astronomske zveze (IAU), ki je državam po vsem svetu v poimenovanje dodelila en planetarni sistem. Zveza je namreč odgovorna za uradno poimenovanje nebesnih teles in leta 2015 je prvič sprožila iniciativo »Poimenujmo eksosvetove«, takrat za 19 eksoplanetov. Letošnji natečaj, v katerem je sodelovalo več kot sto držav, pa je pod geslom obletnice »100 let pod skupnim nebom« poudarjal mednarodno povezanost in skupni trud za spoznavanje vesolja. IAU je tako vsaki sodelujoči državi dodelil sistem zvezde in eksoplaneta, vsaka izmed dodeljenih zvezd je vidna iz države, ki ji je bila dodeljena.



Osebna izkaznica planeta Wasp-38 b FOTO: Portal v vesolje
Osebna izkaznica planeta Wasp-38 b FOTO: Portal v vesolje


Imena iz nekaterih drugih sodelujočih držav (celoten seznam v angleščini): 
 
Država Ime zvezde Ime planeta
Hrvaška Stribor Veles
Italija Flegetonte Lete
Madžarska Hunor Magor
Avstrija Franz Sissi
Francija Bélénos Bélisama
Islandija Funi Fold
Nemčija Mago       Neri
BiH Bosona Naron
Srbija Morava Vlasina
Mehika Axólotl Xólotl
Švica Mönch Eiger
ZDA Nushagak Mulchatna
Velika Britanija Gloas Cruinlagh
Finska Horna Hiisi
Kenija Kalausi Buru

»IAU je zahteval, da ne gre za ime, ki ga nosi kakšno drugo nebesno telo, prav tako ni smelo biti to ime podjetij, hišnih ljubljenčkov. Lahko bi planet in zvezdo poimenovali po ljudeh, a so ti morali biti pokojni že vsaj sto let. V naši komisiji smo se zavzemali še, da imeni ne bi vsebovali šumnikov, ne zato, ker bi se sramovali naše abecede, ampak iz praktičnega razloga, da nam imen ne bi popačili s prečrkovanjem pri zapisu in še bolj pri izgovarjavi,« je o kriterijih poimenovanja pojasnil Guštin. Imeni pa sta morali biti povezani. »Če bi pravila dovoljevala, bi morda lahko iz predlogov dobili še kakšno boljšo kombinacijo.«


 

Kakšna sta planet in zvezda? 


Do zdaj so astronomi odkrili 4150 ekoplanetov, to so planeti zunaj našega osončja, še dobrih 2500 je kandidatov. Prvega, plinskega velikana Pegasi 51 b sta leta 1995 odkrila letošnja Nobelova nagrajenca za fiziko Michel Mayor in Didier Queloz. Državam je IAU tokrat v poimenovanje namenila sisteme, v katerih je znan le en planet, a seveda obstaja možnost, da bodo nadaljnja opazovanja odkrila še druge planete, ali pa celo, da je zvezda del večzvezdnega sistema. Izbrani eksoplaneti so bili odkriti v prvih dveh desetletjih opazovanj planetov v drugih osončjih, torej je bila večina odkritij narejenih pred letom 2012.

Obstoj planeta je zato v splošnem priznan, saj gre za sisteme, ki jih je bilo možno dlje časa opazovati in tako potrditi njihov obstoj, so zapisali na astronomskem Portalu v vesolje. Planete so odkrili s spektroskopskimi opazovanji Dopplerjevega pojava (meritev radialnih hitrosti) ali metodo tranzita prehoda pred zvezdo, vsi pa so bili odkriti z zemeljskimi teleskopi. Izbrani planeti so najverjetneje plinasti velikani, podobni Jupitru in Saturnu, z masami med deset in 500 odstotki Jupitrove mase. 

Primerjava planetov. FOTO: Nasa, Esa, G. Bacon (STScl), Andrej Guštin 
Primerjava planetov. FOTO: Nasa, Esa, G. Bacon (STScl), Andrej Guštin 

 
Irena ali Wasp 38 ima navidezno magnitudo 9,4. Je le nekoliko večja od našega Sonca. Iztok kroži zelo blizu zvezde, obhodno dobo (ali leto) zaključi v šestih dneh in 20 urah. Astronomi ga štejejo med tako imenovane vroče Jupitre, torej med plinaste velikane, na njem pa je peklenskih 1400 stopinj Celzija. 
 

Tudi tako se povečuje zanimanje za znanost 


Vsekakor akcijo s skoraj 400 prejetimi predlogi ocenjujejo kot uspešno, je poudaril Guštin. »Kar veliko ljudi se je zaradi akcije pozanimalo, kaj pravzaprav so eksoplaneti, koliko jih je, kako so videti.« Ob tem so pri astronomski reviji Spika dodali še izziv – posneti zvezdo, ki s prej omenjeno magnitudo ni vidna s prostim očesom, jo je pa mogoče pogledati z manjšim teleskopom.

Lega zvezde Wasp-38 na našem poletnem nebu v večernih urah. FOTO: Andrej Guštin 
Lega zvezde Wasp-38 na našem poletnem nebu v večernih urah. FOTO: Andrej Guštin 


»Žal se izziva ni lotilo veliko ljubiteljskih astronomov, čeprav bi lahko nalogo opravili v eni jasni noči. Uspelo je dvema skupinama oziroma posameznikoma. Eksoplanete pogosto iščejo s tako imenovano tranzitno tehniko z merjenjem zmanjšanja sija zvezde ob prehodu planeta pred njo. Takrat planet nekoliko zastre svetlobo, a ta sij se zmanjša za zelo zelo malo. Prehod je uspelo posneti učitelju fizike Sašu Žigonu na observatoriju na Otlici in študentu astrofizike Krištofu Skoku na observatoriju Golovec FMF Univerze v Ljubljani,« je še pojasnil Guštin.

Nekateri drugi predlogi: 
 
Planet Zvezda Obrazložitev
Perun Živa Če so planeti v našem osončju poimenovani po rimskih bogovih, poimenujmo tega po naših.
Slonet Slonce Obe imeni se začneta s Slo – ena od mednarodnih oznak Slovenije, končnici imen pa ustrezata slovenskim besedam za planet in sonce. Besedi sta kratki in sta povezani s prvimi tremi črkami.
Triglav Škrlatica Če bo »slovenski« planet, potem pač skoraj mora biti Triglav. Verjetno ni objekta, s katerim bi se identificiralo več Slovencev. Zvezda naj bo pa Škrlatica. Tako kot se Triglav in Škrlatica od nekdaj gledata, vsak na eni strani doline Vrat, tako se gledata ta planet in njegova zvezda. Pa še Škrlatica je znana po svoji škrlatni barvi ob pravem času dneva, kot da bi žarela, tako žari ta zvezda, si predstavljam.
Dizma Grienfeld Po astronomu Janezu Dizmi Florjančiču de Grienfeldu.
Carnica Alveare Carnica za kranjsko sivko in alveare za njen panj.
Stribog Svarog Svarog je staroslovanski prabog Sonca, ognja in kovaštva. Stribog pa je staroslovanski bog zraka in vetra.
Proteus Proteida Človeška ribica je edini evropski predstavnik družine močerilarjev (Proteidae), edini predstavnik rodu Proteus in edini jamski vretenčar v Evropi.
Trdonja Muster Miki Muster je s svojimi stripi Zvitorepec pustil ogromen pečat v slovenski kulturi, zato si zasluži svoj prostor med zvezdami. Nekoč hočem pogledati v nebo in si reči »Tam nekje plava naš Trdonja«.
Ceferin Zaspanka Zvezda je pritlikavka, torej načeloma ustreza opisu Zvezdice Zaspanke (majhna, neopazna zvezdica). Okoli nje pa naj kroži razbojnik Ceferin.
Pegaz Slatina Legenda pravi, da je krilati konj Pegaz v poletu nad Slovenijo s kopitom udaril v goro in iz nje je izbruhnil vrelec čudodelne mineralne vode. Tam je nastalo eno najstarejših zdravilišč, Rogaška Slatina. Pa še to, Wasp-38 je plinski velikan - plin-gas, Pe-gas, Pe-gas-us.

Komentarji: