Slovenski raziskovalci odkrili skrivnostno novo vrsto pajkov

V gorskih gozdovih narodnega parka Marojejy na Madagaskarju je skupina raziskovalcev pod vodstvom Matjaža Kuntnerja z Nacionalnega inštituta za biologijo odkrila nov rod in vrsto pajkov. 

Zgodba odkritja, kot so sporočili z inštituta, se je sicer začela daleč od Madagaskarja, in sicer v San Franciscu, kjer je prof. dr. Kuntner proučeval muzejski primerek pajka, pridobljenega v parku Marojejy leta 2005. Pajka ni mogel umestiti v nobeno znano taksonomsko družino. Skupaj z Jasonom Bondom z Univerze v Kaliforniji v Davisu je skrivnostnega samca fotografiral in med več kot 50.000 opisanimi vrstami pajkov iskal podobne oblike. Preboj se je zgodil šele z odkritjem samice iste vrste v zbirkah muzeja Smithsonian, ki so jo Jonathan Coddington in kolegi pridobili med odpravo leta 1993.

Kuntner in sodelavci z Nacionalnega inštituta za biologijo ter ZRC SAZU so v letih 2022 in 2024 izvedli dve odpravi na Madagaskar, kjer so iskali sveže primerke vrste in pri tem tesno sodelovali z madagaskarskimi partnerji. Kljub intenzivnemu terenskemu delu je v vseh muzejskih in terenskih zbirkah znanih le osem odraslih osebkov, kar nakazuje na redkost te vrste.

Skupina raziskovalcev je novi rod in vrsto formalno opisala kot Osmooka aphana. Rodovno ime izvira iz slovenske besede za »tisto z osmimi očmi«, vrstno ime pa iz grške besede aphanés, ki pomeni »nevidno«, »neznano« ali »obskurno«. Vrstno ime se nanaša tako na težavno vzorčenje te vrste v naravi kot na slabo poznavanje njene biologije.

Filogenomske analize so nato prinesle še eno veliko presenečenje. Z uporabo subgenomskih podatkov so raziskovalci kot najbližjega sorodnika rodu Osmooka identificirali rod Paraplectanoides, avstralske pajke, ki gradijo gnezda namesto mrež.

Slovenska skupina raziskovalcev med terenskim delom na Madagaskarju leta 2022 (od leve Kuang-Ping Yu, Matjaž Gregorič, Matjaž Bedjanič, Matjaž Kuntner). FOTO: arhiv Matjaža Kuntnerja

Morfološke analize so podprle uvrstitev obeh rodov v že prej predlagano družino Paraplectanoididae, zdaj razširjeno onkraj enega samega rodu.

Nepričakovana povezava med Madagaskarjem in Avstralijo je, kot so navedli v sporočilu za javnost, prinesla klasično biogeografsko vprašanje: ali lahko izsledimo korenine obeh rodov vse nazaj do starodavnega južnega superkontinenta Gondvane? Analize s časovno umestitvijo filogenetskih dogodkov so to hipotezo ovrgle, saj naj bi skupni prednik rodov živel pred le 57 milijoni let – veliko kasneje od razpada Gondvane pred 130 milijoni let.

Pajki: ogromne kanibalske samice in majhni iznajdljivi samci

Nesklenjena razširjenost družine je tako verjetno posledica še neznanih disperzijskih dogodkov v kenozoiku. »Odkritje vrste Osmooka aphana ne poudarja le izjemne biotske raznovrstnosti Madagaskarja, temveč tudi to, koliko raznovrstnosti ostaja neopisane,« je dejal Kuntner. »Ta vrsta za znanost ne prinaša le novega rodu pajkov – spodbuja tudi ponoven razmislek o klasifikaciji pajkov na ravni družine in odpira nova vprašanja o razširjanju teh organizmov med celinami.«  

Raziskava pod vodstvom Matjaža Kuntnerja z Nacionalnega inštituta za biologijo je bila objavljena 5. decembra 2025 v reviji Insect Systematics and Diversity.