Slovenski raziskovalci prisluškujejo leopardom

Raziskovalci Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani so od maja do julija v Namibiji nadaljevali raziskave leopardov ter jih opremili z GPS-telemetričnimi ovratnicami in inovativnimi pametnimi snemalniki zvoka. Gre za prvo uporabo tovrstne tehnologije pri prostoživečih leopardih na svetu.

Pametni snemalniki, razviti v sodelovanju s Fakulteto za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, bodo raziskovalcem omogočili vpogled v doslej slabo raziskano področje vedenja leopardov: njihovo zvočno komunikacijo.

Kot pojasnjuje vodja projekta CommuniCATor, izr. prof. dr. Miha Krofel, so pametni snemalniki zasnovani tako, da se aktivirajo šele ob zaznavanju določenega zvoka. Na ta način beležijo leopardje oglašanje in zvoke, povezane s plenjenjem in prehranjevanjem, hkrati pa z visoko frekvenco merijo tudi pospeške gibanja živali. Kombinacija zvočnih posnetkov in podatkov o pospeških bo raziskovalcem omogočila bistveno natančnejše prepoznavanje vedenj ter boljše razumevanje komunikacije teh živali, so sporočili s fakultete.

Lovijo predvsem divje živali

Hkrati z odlovom leopardov je potekalo tudi terensko preverjanje lokacij uplenitev. Raziskovalci so s pomočjo pridobljenih GPS-točk obiskovali lokacije, kjer so se leopardi dlje časa zadrževali in ki običajno nakazujejo, da je leopard ujel večji plen. Takšne potrditve omogočajo izboljšanje metod za daljinsko zaznavanje uspešnih uplenitev in bodo prispevale k boljšemu razumevanju prehranske ekologije leopardov ter drugih velikih plenilcev, sta razložila raziskovalca Nik Šabeder in dr. Teresa Oliveira.

V Namibiji so z ovratnicami opremili 29 leopardov in odkrili 375 mest, kjer so ubili plen. Po Kroflovih pojasnilih so se leopardi pretežno hranili z divjadjo, predvsem so lovili antilope in svinje bradavičarke. Domače živali (govedo ali konji) so predstavljale le 3,2 odstotka najdenih ostankov plena, so zapisali v raziskavi. K napadanju živine so po njihovih ugotovitvah bolj nagnjeni samci.

Med posameznimi leopardi so bile velike razlike v izbiri plena, vendar se noben od leopardov z ovratnico ni specializiral za lov na živino, so še dodali. Leopardi lovijo predvsem v mraku, samice ob sončnem zahodu, samci pa ob sončnem vzhodu.

»Večina prejšnjih raziskav o leopardih se je osredotočala na zaščitena območja. Rezultati kažejo, da leopardi tudi na kmetijskih površinah večinoma lovijo divje parkljarje. Kljub temu lahko to še vedno povzroča znatne konflikte zaradi plenjenja živine,« je pojasnil Krofel. 

Terenske raziskave so potekale v naravnem rezervatu Okonjima Nature Reserve v Namibiji v sodelovanju z organizacijo AfriCat Foundation in finančni podpori Inovacijskega sklada Univerze v Ljubljani.