Slovenski raziskovalec do odkritja plahega letalca z zvrhano mero sreče

Madagaskar je raj za biologe, saj je znan po izjemni biodiverziteti in visoki stopnji endemizma. Tudi kačji pastirji, starodavna skupina nadvse zanimivih žuželk, ki jih poznamo po čudoviti obarvanosti in zavidljivih letalskih sposobnostih, so del tega naravnega bisera.

V jugovzhodnem delu otoka v zavarovanem gozdnem območju Tsitongambarika sta raziskovalca Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB) dr. Matjaž Bedjanič in dr. Kuang-Ping Yu z oddelka za raziskave organizmov in ekosistemov odkrila nenavadno temno obarvan primerek porečnika, o katerem so že na terenu domnevali, da predstavlja zelo pomembno najdbo.

Več člankov o biodiverziteti najdete TUKAJ. 

»Na Madagaskarju živi skoraj 200 vrst kačjih pastirjev, med katerimi jih več kot tri četrtine najdemo le na tem otoku in nikjer drugje na svetu. Družina porečnikov k sreči ni zelo številna in temna obarvanost ter poseben barvni vzorec odrasle žuželke so že na prvi pogled dali slutiti, da gre za nekaj posebnega, vrsto, ki je dotlej še nisem videl ali o njej karkoli bral v literaturi,« je za Delo pojasnil dr. Bedjanič.

Skupaj s poljskimi kolegi so nato pripravili znanstveni članek in ga objavili v reviji Zootaxa. Novo endemično vrsto porečnika so poimenovali Paragomphus matroka. »S kolegi iz Poljske sodelujemo že dalj časa in preliminarno sem jih zaprosil za recenzijo rokopisa o opisu 'naše' nove vrste. Kmalu se je izkazalo, da so po naključju v zbirki pariškega muzeja pravkar tudi oni odkrili zanimivo novo vrsto porečnika. Po nekaj izmenjavah fotografij smo hitro ocenili, da smo najverjetneje v isti zgodbi. Vse drugo je zapisano v znanstvenem članku,« je dejal slovenski raziskovalec.

Kačji pastir Paragomphus matroka FOTO: Matjaž Bedjanič   

Na terenu je Bedjanič fotografiral in kasneje ujel le en sam primerek teh mojstrov letenja. »Kačji pastirji so izjemno plahi in zelo hitri letalci. Tudi primerek nove vrste se je ob vsakem približevanju takoj preplašil in v osončeni strugi potoka sredi madagaskarskega deževnega gozda poiskal nov kamen za počitek. Šele po nekaj minutah mi ga je uspelo fotografirati in kasneje z zvrhano mero sreče tudi ujeti z mrežo metuljnico.«

Odkritje nove vrste je vznemirljivo, se strinja dr. Matjaž Bedjanič, vendar »ne gre za subjektivno oceno, ampak je najpomembneje, da je novo odkritje nedvoumno in zelo dobro dokumentirano ter podvrženo neodvisni recenziji. Šele takrat lahko govorimo o novi vrsti za znanost«.

Slovenski raziskovalci odkrili nenavaden odnos med tremi živalskimi vrstami

Poudaril je še, da je ta nova vrsta porečnika Paragomphus matroka po dozdajšnjih dognanjih največja in najtemnejša predstavnica tega rodu kačjih pastirjev na otoku. Njen vrstni pridevnik izhaja iz malgaške besede matroka, ki pomeni 'temno obarvan' – kar odraža njeno splošno temnejšo pigmentacijo v primerjavi s sorodniki.

Preberite še: Škržati pojejo le, če sije sonce

»Upamo, da bodo prihodnje raziskave potrdile njeno prisotnost še v drugih delih vzhodnega Madagaskarja, kar bi zmanjšalo skrbi glede njene ogroženosti zaradi napredujočega uničenja mokrišč in izsekavanja gozdov na tem izjemnem otoku ob vzhodni obali Afrike.«

Poznavanje favne kačjih pastirjev na Madagaskarju je še vedno pomanjkljivo. Številnih endemičnih vrst raziskovalci niso evidentirali že več desetletij in obstaja bojazen, da so zaradi krčenja gozdov in uničenja njihovih habitatov nekatere že na robu izumrtja. Odkritje nove vrste poudarja nujnost nadaljnjih raziskav razširjenosti, ekologije in ogroženosti kačjih pastirjev ter pomen varovanja madagaskarskih mokrišč in deževnih gozdov.

Slovenska skupina raziskovalcev med terenskim delom na Madagaskarju leta 2022 (od leve: Kuang-Ping Yu, Matjaž Gregorič, Matjaž Bedjanič, Matjaž Kuntner). FOTO: Matjaž Kuntner  

Novo vrsto so odkrili v okviru slovenske znanstvene odprave na Madagaskar za raziskave pajkov in kačjih pastirjev, ki so jo konec leta 2024 pod vodstvom prof. dr. Matjaža Kuntnerja organizirali raziskovalci z Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB) in Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU).