Slovensko podjetje sodeluje pri nadgradnji trkalnika v Cernu

V Evropski organizaciji za jedrske raziskave (Cern), ki je največji laboratorij za fiziko delcev, so konec junija ugasnili veliki hadronski trkalnik (LHC), s katerim so potrdili obstoj Higgsovega bozona. Tako so v Cernu vstopili v obdobje vzdrževalnih del in nadgradenj. Ob koncu desetletja bo, kot napovedujejo, zaživel visokoluminozni LHC (High-Luminosity LHC), ki bo omogočal še več raziskav temeljnih zakonov narave.

Slovenija je polnopravna članica organizacije dobro leto. V organizaciji že desetletja sodelujejo naši raziskovalci, v zadnjem obdobju pa tudi nekatera podjetja, med njimi podjetje Žustal iz Žirov. »S Cernom smo povezani že skoraj desetletje. V tem času smo vzpostavili sodelovanje z več njihovimi tehničnimi oddelki, predvsem tam, kjer potrebujejo zelo natančno CNC-obdelavo, varjenje, žično erozijo ter pomoč pri izdelavi in razvoju zahtevnih mehanskih komponent,« je pojasnila vodja prodaje in solastnica podjetja Tara Brus.

»Ravno ta teden smo od Cerna dobili večje naročilo za prototip, in sicer za izdelavo sestava za magnet EuroSIG. Ta projekt je za nas zelo pomemben, saj spada k nadgradnji pospeševalnika LHC. EuroSIG je inovativen koncept konstrukcije za magnetni sistem. Zaradi uporabe lahkih superprevodnih magnetov je lahko takšna rešitev bistveno lažja v primerjavi z obstoječimi sistemi, ki imajo običajne prevodne magnete,« je razložila in dodala, da izdelujejo »zahtevne kovinske komponente, pri katerih so zelo pomembni natančnost, pravi material, tolerance, kakovost izvedbe in zanesljivi dobavni roki«.

Kraj, kjer iščejo neznane delce in ustvarjajo antimaterijo

Priti do posla s Cernom ni preprosto: »Konkurenca pri takšnih razpisih je zelo močna in z vsega sveta. Kot manjše slovensko podjetje se moramo zato dokazovati ne samo s ceno, ampak predvsem s kakovostjo, znanjem, odzivnostjo in zanesljivostjo.«

Po besedah Tare Brus večino dela za Cern opravijo v podjetju v Žireh, kjer imajo za to ustrezno opremo in kontrolo kakovosti. S strokovnjaki iz Cerna pogosto sodelujejo tudi pri pretvorbi tehničnih zahtev, risb in idej v dejanske izdelke. »Velikokrat pomagamo pri tehničnih vprašanjih, na primer o izbiri materiala, tolerancah, izvedljivosti obdelave in načinu izdelave.«

Med nadgradnjo bodo v LHC odstranili 1,2 kilometra magnetov in komponent ter jih zamenjali z novo opremo. FOTO: Saša Senica

Članstvo odprlo nova vrata

Slovenija s Cernom sodeluje že 50 let, junija lani pa je država to nadgradila v polnopravno članstvo, s čimer je dobila možnost soodločanja pri upravljanju organizacije, prav tako je solastnica tamkajšnje infrastrukture. Za podjetja članstvo pomeni nove priložnosti, hkrati delo za tako prestižno znanstveno-tehnološko organizacijo pomeni odlično referenco. »Polnopravno članstvo je za nas pomembna prednost. Zdi se nam, da je sodelovanje zdaj lažje, predvsem pri večjih projektih, saj imamo slovenska podjetja drugačen položaj kot prej,« je pojasnila Tara Brus.

»To nam lahko v prihodnje odpre več možnosti za sodelovanje pri večjih in zahtevnejših naročilih. Seveda pa to ne pomeni, da naročila pridejo sama od sebe. Še vedno se moraš dokazati z delom, kakovostjo, odzivnostjo in zanesljivostjo.« Hkrati so se jim odprla nova vrata drugje v Evropi. »Ko sodeluješ s tako zahtevno ustanovo, je to za druge kupce močna referenca. Pokaže, da znaš delati natančne in tehnično zahtevne izdelke. Zaradi teh izkušenj smo lažje vzpostavili stik tudi z drugimi kupci iz znanstvene, vesoljske, farmacevtske in drugih visokotehnoloških industrij.«

LHC so zagnali septembra 2008 in od takrat so z njim premikali meje znanosti in tehnologije. Pospeševalnik je leta 2009 izvedel prve trke protonov; najbolj slaven dosežek pa se je zgodil 4. julija 2012, ko sta skupini za eksperimenta Atlas in CMS, v katerih sodelujejo tudi slovenski znanstveniki, objavili odkritje Higgsovega bozona. Visokoluminozni LHC (LHC HiLumi), ki naj bi začel delovati leta 2030, bo povečal svetilnost trkalnika za faktor do desetkrat v primerjavi z njegovo prvotno zasnovo. Bistveno večji nabori podatkov, ki jih bodo raziskovalci z njim pridobivali, bodo omogočili natančne študije Higgsovega bozona in povečali potencial za odkrivanje pojavov, ki presegajo standardni model, so pojasnili v mednarodni organizaciji.

Med nadgradnjo bodo v LHC odstranili 1,2 kilometra magnetov in komponent ter jih zamenjali z novo opremo, v celotnem kompleksu pa je načrtovanih na desetine projektov, v katere bo vključenih na tisoče inženirjev, fizikov, tehnikov in podpornega osebja. Nadgradnje bosta deležna tudi eksperimenta Atlas in CMS, da bosta lahko obdelala in prepoznala najbolj zanimive trke.