Slovo legendarnega teleskopa Kepler
Teleskopu, ki je našel več kot 2600 planetov izven našega osončja, je po slabem desetletju zmanjkalo goriva.
Odpri galerijo
Umetniška upodobitev teleskopa Kepler. FOTO: Nasa
Po devetih letih zbiranja podatkov, ki kažejo, da je naše nebo posuto z milijardami planetov - da, z več planeti, kot je zvezd, je vesoljskemu teleskopu Kepler zmanjkalo goriva, kar se je napovedovalo že dlje časa, za nadaljnje znanstvene podvige. Ameriška vesoljska agencija Nasa je tako upokojila plovilo, ki ostaja na svoji varni orbiti stran od Zemlje.
Zapuščina teleskopa je velika. Odkril je več kot 2600 potrjenih planetov (skupno je potrjenih 3791 eksoplanetov) izven našega osončja, številni od njih so morda gostoljubni za življenje. »Kepler, kot Nasina prva misija za iskanje planetov, je daleč presegel naša pričakovanja in tlakoval našo pot raziskovanja in iskanja življenj v Osončju in izven njega. Ne samo, da je pokazal, koliko planetov je tam zunaj, odkril nam je povsem novo področje raziskovanja. Njegova odkritja so naš položaj v vesolju postavila v novo luč, razsvetlil pa je tudi skrivnosti in možnosti, ki ležijo med zvezdami,« je dejal znanstvenik pri Nasi Thomas Zurbuchen.
Zadnje analize Keplerjevih podatkov kažejo, da ima 20 do 50 odstotkov vidnih zvezd na nočnem nebu ob sebi majhne, morda kamnite, planete, velike kot Zemlja in so od zveze oddaljeni ravno prav, da bi bili primerni za življenje, kot ga poznamo. To pomeni, da ležijo v coni, kjer so temperature ugodne, da je na planetu tekoča voda.
A večina planetov, ki jih je Kepler, ki so ga izstrelili 6. marca 2009, odkril s tako imenovano tranzitno metodo (ko planet potuje pred zvezdo, se njena svetlost nekoliko zmanjša), je precej drugačna od naših sosedov. Gre za svetove, ki so večji od Zemlje in manjši od Neptuna. O takšnih planetih prav veliko ne vemo. Teleskop je našel tudi izjemne planetarne sisteme, kjer je več planetov zelo blizu drug drugemu.
Prva leta je bila misija osredotočena na 150.000 zvezd na delčku neba v ozvezdju laboda. Po štirih letih je doživel nekaj mehaničnih okvar, a je ekipa lahko vzpostavila nadaljnja opazovanja in tako je teleskop pregledal več kot pol milijona zvezd. Znanstveniki so tako dobili vpogled v obnašanje zvezd in njihove lastnosti, kar je ključno za razumevanje planetov okoli takih zvezd. Vseh podatkov se je v slabem desetletju nabralo toliko, da znanstveniki verjamejo, da bo minilo desetletje, da bodo prečesali vse, in da zagotovo s koncem misije ni še konec njegovih odkritij.
Tik pred koncem so znanstveniki iztisnili iz teleskopa kar se je dalo, da je zaključil opazovanja in poslala vse podatke, ko so že piskali vsi rdeči alarmi zaradi pomanjkanja goriva. A iskanje eksoplanetov še zdaleč ni zaključeno, saj je Kepler aprila letos že dobil naslednika. TESS se sicer osredotoča na 200.000 najsvetlejših in Zemlji najbližjih zvezd, kar je precej drugačno opazovalno okno kot pri Keplerju, še bolj podrobno pa bo lahko tuje svetove opazoval teleskop James Webb, precej izboljšani naslednik legendarnega Hubbla. Poleg Kepplerja je številne ekoplanete odkril tudi teleskop Spitzer.
Zapuščina teleskopa je velika. Odkril je več kot 2600 potrjenih planetov (skupno je potrjenih 3791 eksoplanetov) izven našega osončja, številni od njih so morda gostoljubni za življenje. »Kepler, kot Nasina prva misija za iskanje planetov, je daleč presegel naša pričakovanja in tlakoval našo pot raziskovanja in iskanja življenj v Osončju in izven njega. Ne samo, da je pokazal, koliko planetov je tam zunaj, odkril nam je povsem novo področje raziskovanja. Njegova odkritja so naš položaj v vesolju postavila v novo luč, razsvetlil pa je tudi skrivnosti in možnosti, ki ležijo med zvezdami,« je dejal znanstvenik pri Nasi Thomas Zurbuchen.
Zadnje analize Keplerjevih podatkov kažejo, da ima 20 do 50 odstotkov vidnih zvezd na nočnem nebu ob sebi majhne, morda kamnite, planete, velike kot Zemlja in so od zveze oddaljeni ravno prav, da bi bili primerni za življenje, kot ga poznamo. To pomeni, da ležijo v coni, kjer so temperature ugodne, da je na planetu tekoča voda.
Goriva ima vse manj tudi sonda Dawn, ki je obiskala Vesto in Cerero.
A večina planetov, ki jih je Kepler, ki so ga izstrelili 6. marca 2009, odkril s tako imenovano tranzitno metodo (ko planet potuje pred zvezdo, se njena svetlost nekoliko zmanjša), je precej drugačna od naših sosedov. Gre za svetove, ki so večji od Zemlje in manjši od Neptuna. O takšnih planetih prav veliko ne vemo. Teleskop je našel tudi izjemne planetarne sisteme, kjer je več planetov zelo blizu drug drugemu.
Prva leta je bila misija osredotočena na 150.000 zvezd na delčku neba v ozvezdju laboda. Po štirih letih je doživel nekaj mehaničnih okvar, a je ekipa lahko vzpostavila nadaljnja opazovanja in tako je teleskop pregledal več kot pol milijona zvezd. Znanstveniki so tako dobili vpogled v obnašanje zvezd in njihove lastnosti, kar je ključno za razumevanje planetov okoli takih zvezd. Vseh podatkov se je v slabem desetletju nabralo toliko, da znanstveniki verjamejo, da bo minilo desetletje, da bodo prečesali vse, in da zagotovo s koncem misije ni še konec njegovih odkritij.
Kepler je odkril nekatere svetove, ki smo si jih le domišljali. Kepler-16b kroži okoli dveh zvezd, zato se ga je hitro prijela primerjava s planetom Tatooine. A tem se podobnost z domačim planetom Luka Skywalkerja prvazprav tudi konča, saj ni primeren za
Tik pred koncem so znanstveniki iztisnili iz teleskopa kar se je dalo, da je zaključil opazovanja in poslala vse podatke, ko so že piskali vsi rdeči alarmi zaradi pomanjkanja goriva. A iskanje eksoplanetov še zdaleč ni zaključeno, saj je Kepler aprila letos že dobil naslednika. TESS se sicer osredotoča na 200.000 najsvetlejših in Zemlji najbližjih zvezd, kar je precej drugačno opazovalno okno kot pri Keplerju, še bolj podrobno pa bo lahko tuje svetove opazoval teleskop James Webb, precej izboljšani naslednik legendarnega Hubbla. Poleg Kepplerja je številne ekoplanete odkril tudi teleskop Spitzer.
