Smrtonosni zvezdni boj
Večja umirajoča zvezda je pogoltnila manjšo partnerico.
Odpri galerijo
Umirajoča dvojna zvezda HD101584 FOTO: ALMA (ESO/NAOJ/NRAO), Olofsson
Dvojna zvezda HD101584 se je zapletla v smrtonosni ples, ki med drugim znanstvenikom ponuja vpogled, kaj se bo čez skoraj pet milijard let dogajalo s Soncem. Močni teleskopi v čilski puščavi Atakama pa so barvito zvezdno smrt tudi posneli, so sporočili iz Evropskega južnega observatorija (Eso).
Ko bo zmanjkalo vodika v »jedrskem reaktorju« našega Sonca in bo umiralo, se bo napihnilo v veliko in svetlo rdečo orjakinjo. A ker ima premajhno maso, se ne bo razletelo v supernovi, ampak bo začelo izgubljati zunanje plasti, od Sonca pa bo na koncu ostalo le vroče in gosto jedro oziroma tako imenovana zvezda bela pritlikavka.
Podoben proces je potekal tudi v zvezdnem sistemu HD101584, ki leži v ozvezdju Kentavra. A šlo je za dvojno zvezdo. Večja umirajoča zvezda je pogoltnila manjšo partnerico, je pojasnil Hans Olofsson s švedske univerze Chalmers.
Dogajanje so spremljali s teleskopoma Alma in Apex. Razkrilo se je, da je glavna zvezda v procesu rasti v rdečo orjakinjo zajela manjšo zvezdo. Ta se je zavrtela proti jedru, a z njim ni trčila. Je pa povzročila izbruhe v večji zvezdi, zato je odpihnilo zunanje plasti.
Znanstveniki, ki so sodelovali v študiji, objavljeni v reviji Astronomy & Astrophysics, so razložili, da se je kompleksna struktura plinov v zvezdni meglici oblikovala zaradi kroženja manjše v orjakinji.
Ko bo zmanjkalo vodika v »jedrskem reaktorju« našega Sonca in bo umiralo, se bo napihnilo v veliko in svetlo rdečo orjakinjo. A ker ima premajhno maso, se ne bo razletelo v supernovi, ampak bo začelo izgubljati zunanje plasti, od Sonca pa bo na koncu ostalo le vroče in gosto jedro oziroma tako imenovana zvezda bela pritlikavka.
Podoben proces je potekal tudi v zvezdnem sistemu HD101584, ki leži v ozvezdju Kentavra. A šlo je za dvojno zvezdo. Večja umirajoča zvezda je pogoltnila manjšo partnerico, je pojasnil Hans Olofsson s švedske univerze Chalmers.
Dogajanje so spremljali s teleskopoma Alma in Apex. Razkrilo se je, da je glavna zvezda v procesu rasti v rdečo orjakinjo zajela manjšo zvezdo. Ta se je zavrtela proti jedru, a z njim ni trčila. Je pa povzročila izbruhe v večji zvezdi, zato je odpihnilo zunanje plasti.
Znanstveniki, ki so sodelovali v študiji, objavljeni v reviji Astronomy & Astrophysics, so razložili, da se je kompleksna struktura plinov v zvezdni meglici oblikovala zaradi kroženja manjše v orjakinji.
