Sodelovanje za hitrejši prenos inovacij v zdravstvo

Inovacije v zdravstvu ne pomenijo veliko, če ostanejo znotraj raziskovalnih projektov, študij ali laboratorijev. Slovenija ima znanje, tehnologije in podporo inovacijam, ki bi lahko pomembno izboljšale kakovost zdravstvene oskrbe in razbremenile sistem, a se pogosto zatakne pri prenosu v prakso. Ključni razlog je pomanjkanje sistematičnega povezovanja med raziskovalci, startup podjetji, zdravstvenimi ustanovami in odločevalci.

Potrebujemo okolje, v katerem se inovacije lahko hitro preizkusijo, ovrednotijo in uvedejo v klinično prakso. Prav s tem ciljem sta Slovenski podjetniški sklad in Tehnološki park Ljubljana vzpostavila platformo Zdravje Plus, prvo nacionalno stičišče za povezovanje celotnega zdravstvenega inovacijskega ekosistema.

Digitalno zdravstvo kot eden ključnih razvojnih stebrov Evrope

Po besedah direktorice Slovenskega podjetniškega sklada Maje Tomanič Vidovič je zdravje eden ključnih razvojnih segmentov Evropske unije, digitalno zdravstvo pa področje, kjer Evropa načrtno gradi strateško avtonomijo in odpornost svojih sistemov. »Slovenski podjetniški sklad podjetniškemu startup sektorju ne ponuja zgolj splošne, razpršene podpore, temveč spodbuja nastajanje ciljno usmerjenih partnerstev na področjih, ki so dolgoročno pomembna tako za Slovenijo kot za Evropo,« poudarja.

Brez sodelovanja ni prebojev

Kot dodaja, se preboji v digitalnem zdravstvu ne zgodijo z izolirano podporo posameznim podjetjem, temveč s povezovanjem doslej ločenih svetov – podjetij, raziskovalcev in zdravstvenih ustanov. »Dolga leta sta bila podjetniški in klinični svet preveč narazen. Ko ju sistematično povežemo, imajo koristi vsi. Podjetja razvijajo relevantne rešitve, bolnišnice dobijo orodja, ki odgovarjajo na realne potrebe, pacienti pa boljšo oskrbo.«

Na Skladu se zato vidijo kot pobudniki konkretnih partnerstev, zlasti za mlade startup ekipe, z ambicijo, da sčasoma zaživijo samostojno. »Naš cilj ni trajna odvisnost od podpornih institucij, temveč da partnerji prepoznajo vrednost sodelovanja in ga nadaljujejo sami – tudi na mednarodni ravni. Želimo si, da bi iz teh povezav zrasli slovenski konzorciji, sposobni neposredno kandidirati na velikih evropskih razpisih, kot so programi Obzorja Evrope, Digitalna Evropa, EU za zdravje, in uspešno pridobivati sredstva iz Bruslja.«

Pri tem se, kot pravi, lahko zgledujemo po dobrih praksah iz tujine. »V Gradcu jim je z vzpostavitvijo zdravstvenega inovacijskega vozlišča uspelo ustvariti okolje, v katerem zdravniki, raziskovalci in podjetniki redno sedijo za isto mizo. Zdravniki jasno opredelijo svoje potrebe, zaupanje med deležniki je večje, razvoj rešitev pa hitrejši in učinkovitejši. Takšni modeli dokazujejo, da so tudi slovenska podjetja popolnoma sposobna konkurirati večjim državam, če jim zagotovimo pravo okolje za sodelovanje.«

Katalog služi kot ogledalo slovenskega zdravstvenega ekosistema

Osrednji element platforme je dinamičen katalog deležnikov, ki na enem mestu združuje podjetja, raziskovalne organizacije, zdravstvene ustanove in podporne institucije, aktivne na področju zdravja. Razvrščen je po tehnologijah in tipih organizacij ter omogoča lažje iskanje partnerjev za razvojne projekte, pilotske študije in mednarodna sodelovanja.

Platforma hkrati spodbuja sodelovanje in izmenjavo informacij, saj na enem mestu objavlja novice, razpise, dogodke, poročila in primere dobrih praks ter omogoča iskanje partnerjev glede na področja bolezni in uporabljene tehnologije, s čimer gradi pregleden prostor za hitrejše vključevanje deležnikov v razvoj zdravstvenih inovacij.

Konferenca Digital Health Ljubljana združuje širši inovacijski ekosistem na področju zdravja. FOTO: Tehnološki park

Od ideje do uporabe v praksi

Razvoj inovacij v zdravstvu zahteva jasno strukturiran proces, dostop do testnih okolij in razumevanje kliničnih potreb. Tehnološki park Ljubljana skozi raznolike podporne programe podjetnikom omogoča razvoj poslovnega modela, pridobivanje finančnih spodbud in izvajanje pilotnih projektov v realnih zdravstvenih okoljih. Posebna novost je tudi podpora Slovenskega podjetniškega sklada pri pripravi predkliničnih in validacijskih študij, ki so pogosto ključna, a težko dostopna faza razvoja.

Eden od primerov uspešne podpore je podjetje Dedisol, ki razvija inovativni sistem Diapee, namenjen diagnostiki in spremljanju zdravljenja urinskih težav. S pomočjo strokovne podpore v programu pospeševalnika na vertikali zdravja je podjetje lahko oblikovalo validacijsko študijo s kliničnim osebjem v UKC Maribor, ki je osnova za nadaljnjo klinično študijo s pacienti.

Razvoj z zdravniki

Glavni del razvoja poteka v tesnem sodelovanju z zdravniki. Med soustanovitelji podjetja je tudi dr. Andraž Stožer, dr. med., vodja Inštituta za fiziologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru. V sodelovanje so vključeni še strokovnjaki s področja uroginekologije, med njimi doc. dr. Tamara Sredinšek, dr. med.

»Klinične partnerje vključujemo zato, da je izdelek resnično uporaben v praksi. Če ne razumeš kliničnega procesa, nove tehnologije tja ne moreš umestiti,« pravi Sergej Prosen iz Dedisola.

Iz laboratorija v klinično prakso

Tudi naprava podjetja PVR Med je že certificirana kot medicinski pripomoček razreda II in je v redni klinični uporabi v Sloveniji in na Hrvaškem. Po podatkih podjetja je bilo do danes z njihovo terapijo uspešno zdravljenih več kot tisoč sladkornih bolnikov, in sicer z medicinsko napravo, ki rešuje moteno mikrocirkulacijo v stopalu, skupno pa so izvedli sedem kliničnih študij na skoraj 500 pacientih.

Čeprav je podjetje zraslo v Sloveniji, so ambicije globalne. PVR Med že izvaja pilotske projekte v Švici in Italiji, še posebej ambiciozen pa je projekt v Indiji, kjer živi več kot 100 milijonov ljudi s sladkorno boleznijo. S pomočjo mentorske podpore programa so dobili nujno potrebne informacije s trga, da so izboljšali svoje prodajne postopke, dodatno okrepili znanje o postopkih nabav medicinskih naprav in njihove integracije. Povezovanje z avstrijskimi partnerji pa jim je omogočilo uspešno prijavo na pilotno študijo v Gradcu.

FOTO: Tehnološki park

Dolga pot slovenskih medicinskih inovacij

Razvoj medicinskih pripomočkov je maraton, ne sprint. V Sloveniji lahko takšni projekti trajajo tudi 10 ali 15 let, preden se uveljavijo v javnem zdravstvenem sistemu. Ovire niso le tehnološke, temveč tudi sistemske, od umeščanja storitev v javno zdravstveno blagajno do zapletenih postopkov odločanja.

»Digitalno zdravstvo ni cilj samo po sebi, temveč infrastruktura za boljšo obravnavo pacientov. Naš namen je ustvariti kulturo sodelovanja, preizkušanja in hitrega uvajanja preverjenih rešitev v prakso. Verjamemo tudi, da je prihodnost v tehnologijah, ki omogočajo boljšo triažo, individualizirano zdravljenje in razbremenitev zdravstvenega sistema,« dodaja Rebeka Žerovnik, vodja pisarne za zdravstvene inovacije v Tehnološkem parku Ljubljana.

Letna konferenca Digital Health Ljubljana kot prikaz prebojev in sodelovanja

Tehnološki park Ljubljana bo 9. in 10. februarja 2026 v Centru Rog znova združil zdravstvene delavce, farmacevte, investitorje, podjetja in raziskovalce, ki jih povezuje en sam cilj – soustvarjati prihodnost digitalnega zdravstva. Prvi dan konference Digital Health Ljubljana bo posvečen podjetništvu in inovacijam, s predstavitvami nastajajočih zdravstvenih tehnologij in startup rešitev iz vse Evrope. Drugi dan bo strokovna konferenca z naslovom »Intelligence for care« s poudarkom na konkretnih in merljivih primerih uporabe umetne inteligence, ki že danes spreminjajo način zagotavljanja zdravstvene oskrbe in delovanja zdravstvenih sistemov. Dogodek je usmerjen v skupnost, saj odraža potrebe slovenskega ekosistema digitalnega zdravstva in hkrati povezuje Slovenijo z evropskim prostorom. Na konferenci se letno zbere okoli 250 udeležencev iz več kot desetih držav, kar jo uvršča med osrednja stičišča za digitalno zdravje v regiji.

Naročnik oglasne vsebine je Tehnološki park