Sonce in njegov blišč povsem od blizu

Osmega avgusta lani je teleskop Daniela K. Inouyeja ameriške Nacionalne znanstvene fundacije (NSF) posnel najbolj ostre slike sončnega blišča v valovni dolžini H-alfa (656,28 nanometra) in razkril do zdaj neznane podrobnosti temnih niti koronalnih zank.

Teleskop je slike posnel med fazo upadanja blišča razreda X1.3 (z X označujejo najmočnejše blišče). Zanke so bile, kot piše na spletni strani NSF, v povprečju široke 48,2 kilometra (najmanjša je bila široka 21 kilometrov) in so najmanjše koronalne zanke, posnete doslej. Gre za loke plazme, ki sledijo linijam magnetnega polja in se pogosto pojavijo pred blišči, ko se zaradi zvijanja in zlamljanja linij magnetnega polja sprosti večja količina energije.

Že dolgo se je predvidevalo, da so zanke široke od deset do sto kilometrov, vendar tega niso mogli potrditi z opazovanji. »Končno lahko pogledamo v razdalje, o katerih smo leta in leta špekulirali. Tako bomo lahko proučevali ne le njihovo velikost, ampak tudi obliko, njihov razvoj,« je pojasnil raziskovalec Cole Tamburri. »Blišči so med najbolj energetskimi dogodki, ki jih proizvaja naša zvezda, in imeli smo srečo, da smo tega ujeli v popolnih opazovalnih pogojih.«

Bližnji posnetki na Soncu razkrivajo taborne ognje

Astronomi v Inouyejevem observatoriju opazujejo sončno svetlobo na valovni dolžini vodik-alfa (H-alfa), ki je skoraj enaka valovni dolžini rdeče svetlobe in jo vodik adsorbira, kar omogoča razkrivanje podrobnosti, ki pri drugih vrstah opazovanj Sonca niso vidne. Posebna kamera s filtrom H-alfa lahko razloči značilnosti, velike do približno 24 kilometrov, kar je več kot dvainpolkrat ostreje kot naslednji najboljši sončni teleskop, so še dodali na spletni strani. »Vedeti, da teleskop teoretično lahko nekaj naredi, je ena stvar. Dejansko opazovati, kako deluje na tej meji, pa je navdušujoče,« je dodala raziskovalka Marija Kazačenko.