Sovražni vrsti v temi našli sožitje

Raziskovalci so v odročni jami na meji med Grčijo in Albanijo, znani kot Žveplova jama, odkrili pajkovo mrežo, kakršne še niso videli. Ogromna mreža se razteza vzdolž skalnih sten enega od prehodov v jami in je sestavljena iz nešteto lijakastih podstruktur. Kompleks je velik približno 106 kvadratnih metrov, tako da velja za največjo pajkovo mrežo na svetu. V njej po ocenah raziskovalcev živi okoli 111.000 pajkov, pri čemer je zanimivo to, da skupaj bivata vrsti, za kateri je veljalo, da sta samotarski in celo sovražni druga do druge.

V pajčjem velemestu živi 69.000 primerkov navadnega hišnega pajka (Tegenaria domestica), ki ga najdemo tudi v srednji Evropi, in 42.000 primerkov vrste Prinerigone vagans. Običajno pajki T. domestica plenijo pajke vrste P. vagans, ki so manjši. »Toda kot menimo v hipotezi, se v jami ne vidijo,« je dejala biologinja Blerina Vrenozi s tiranske univerze. »Zato ne napadajo.«

FOTO: Marek Audy/Reuters

Do orjaške mreže ne vodi enostavna pot, med drugim je treba prebroditi vodo, ki jamarjem in raziskovalcem sega do prsi. Jamo, ki so jo češki jamarji odkrili leta 2022, je izdolbla žveplova kislina, nastala pri oksidaciji vodikovega sulfida v podtalnici. V njej je vse leto 27 stopinj Celzija, prav tako je v njej stalen smrad po gnilih jajcih. Koncentracija vodikovega sulfida je za večino drugih živali prevelika.

Da lahko v njej biva tako velika skupnost pajkov, raziskovalci pripisujejo obilni zalogi hrane: v jami je več kot 2,4 milijona mušic in komarjev, ki se vseskozi zapletajo v mrežo. Kako dolgo že obstaja pajčja metropola, ne vedo, vendar bi, tako dr. Vrenozi, v odročni temi lahko obstajala v nedogled. Pojasnila je, da ima mreža sicer več plasti in se zaradi teže lahko tudi sesuje in odtrga od sten, toda to je naravni proces in pajki lahko mrežo zgradijo znova. Študija je še pokazala, da so se pajki v jami genetsko razlikovali od svojih sorodnikov zunaj, kar kaže na to, da so se prilagodili okolju in zgradili edinstveno skupnost.