Špageti in supergravitacija

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Najpogosteje računalnik, najraje teleskop. Teleskop je instrument, s katerim opazujemo objekte na nočnem nebu, torej zvezde, planete, galaksije. Vendar ga pri delu uporabljam bolj poredko. Večinoma raziskovalci v astronomiji danes dobimo podatke s teleskopov po vsem svetu neposredno na svoj računalnik.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

V vesolju je veliko galaksij, skoraj vsaka od njih v središču gosti ogromno črno luknjo, to je objekt s tako močno gravitacijsko silo, da mu ne more pobegniti niti svetloba. Včasih se zgodi, da kakšna zvezda pride preblizu črni luknji, kjer jo močne plimske sile raztrgajo. Plin zvezde se raztegne v podaljšan »špaget«, zakroži okrog črne luknje ter tako ustvari disk, ki ga črna luknja sčasoma v celoti posrka vase. Proces oddaja svetlobo, ki jo lahko opazujemo tudi s teleskopom. Pri svojem delu raziskujem, kako so ti dogodki videti skozi oči velikih teleskopov na površju Zemlje.


 

Kako je na vaše raziskovanje vplival koronavirus?

Ne pretirano. Delo se je le prestavilo iz pisarne v domače okolje, a sem lahko normalno nadaljevala raziskovanje. Je pa koronavirus bolj okrnil socialni vidik mojega dela, saj je bila večina konferenc odpovedana, te pa so pomembne za spoznavanje novih znanstvenikov in izmenjevanje idej.

Zakaj imate radi znanost?

Znanost mi je bila od nekdaj všeč, saj mi postavlja veliko izzivov. Ko se znajdem pred znanstvenim problemom, je tipično več vprašanj kot odgovorov. Če lahko odgovorim na vsaj kakšno od vprašanj, je to zelo dober občutek. Hkrati se mi zdi znanost zelo dinamična in nikoli dolgočasna. Ves čas se porajajo nova vprašanja ter ideje.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Astronomija se je v preteklosti že izkazala za zelo pomembno, saj se marsikatera tehnologija, razvita za uporabo v astronomiji, zdaj uporablja tudi v vsakdanjem življenju in pri raziskovanju na drugih področjih. Moje delo specifično bi mogoče bolj potešilo radoveden človeški um, ki ga zanima, kako smo nastali in kako je nastalo vesolje. Črne luknje so pomembni gradniki pri nastanku vesolja, a jih še ne poznamo prav dobro.

Kdaj ste vedeli, da boste znanstvenica?

Šele med študijem, ko sem bolje spoznala, kako zanimiva je astrofizika.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Z veseljem predstavljam astronomijo splošni publiki. Večkrat se oglasim na kakšni šoli, kjer skupaj z učenci spoznavamo astronomijo skozi predavanja in kvize. Organiziram tudi poljudna predavanja in delavnice v prostorih naše univerze in javna opazovanja s teleskopom. Vedno znova uživam, ko lahko nekomu prvič skozi teleskop pokažem Saturnove obroče ali zvezdno kopico. Poleg službenih zadev pa se rada podam na bele strmine in raziskujem tuje dežele.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Zagnanost, zanimanje za raziskovanje, predvsem pa bi poudarila samokritičnost in zmožnost sprejemanja kritike. Zdi se mi, da je tega pogosto premalo. Kritike seveda niso nujno le slabe, zahteva pa njihovo sprejemanje veliko razumevanja in poguma.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Ker ne napovedujem prihodnosti, čeprav me marsikdaj zamenjajo za astrologinjo, lahko z odgovorom na takšno vprašanje le ugibam. Sumim, da bomo v nekaj deset letih prvič neposredno zaznali temno snov.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Mislim, da ne. Z veseljem bi sodelovala pri načrtovanju misije na Mars, tja me pa ne vleče.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Na jedrsko energijo. Vsaj v bližnji prihodnosti. Kasneje mogoče odkrijemo kaj bolj učinkovitega.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Z Nikolo Teslo ali pa Stephenom Hawkingom. S prvim zato, ker je bil odličen izumitelj, z drugim zato, ker je vedel ogromno o črnih luknjah.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Knjigo Zlatolaskina uganka Paula Daviesa. Ker nazorno ponazori nekatere temeljne astrofizikalne in kozmološke pojme ter razmišljanja, hkrati pa jih zna tudi odlično primerjati s stvarmi iz vsakdanjega življenja.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Črne luknje v vesolju so različnih velikosti, od manjših z nekaj Sončevimi masami, do ogromnih, ki so lahko tudi milijardokrat bolj masivne kot naše Sonce. V naši Galaksiji ni samo tista ena središčna orjaška črna luknja, ampak obstajajo tudi manjše črne luknje zvezdnih mas. Te so veliko bolj pogoste, kot si morda mislimo. Jih je pa zelo težko zaznati, kajti črnih lukenj ne vidimo neposredno, temveč jih zaznamo le prek gravitacijskega vpliva na okoliške objekte. Zato je odkrivanje teh manjših, a bolj številnih črnih lukenj izjemno težko.