»Hvala bogu, da sta živa. To je vse, kar šteje«
Kozmonavt Aleksej Ovčinin in astronavt Nick Hague preživela nesrečo sojuza brez hujših posledic. Poleti do ISS začasno ustavljeni.
Odpri galerijo
Nasa je objavila fotografijo sreče, ki je preplavila družine astronavta in kozmonavta, ki so si padli v objem na letališču Krajnij. FOTO:NASA/Bill Ingalls/AFP
Konec dober, vse dobro, pa vendar: ponesrečena izstrelitev ruske rakete sojuz bi lahko bila zadnja v vrsti tragičnih vesoljskih nesreč.
Raketa sojuz, ki je eden najstarejših modelov raket in je tako med najbolj preizkušenimi in najvarnejšimi, hkrati pa je tudi edina, ki omogoča polete človeške posadke, bi morala ruskega kozmonavta Alekseja Ovčinina in ameriškega astronavta Nicka Hagueja popeljati do Mednarodne vesoljske postaje (ISS), a okoli 90 sekund po izstrelitvi s kozmodroma Bajkonur v Kazahstanu sta zaznala težave z nosilno stopnjo. Težave so nastopile ob ločitvi prve in druge stopnje, stekel je protokol za nujne primere, za katerega so astronavti izurjeni.
Med prenosom, ki ga ob izstrelitvah pripravlja Nasa, je bilo mogoče videti člana posadke, kako ju premetava v kapsuli, kjer naj bi začutila breztežnost, namesto, da bi bila prilepljena na sedeže. Izvedli so tako imenovani »balistični spust«, ki je precej bolj neprijeten kot običajen povratek kapsul, saj je spust hitrejši in sile so večje.
Vsem je nekoliko zastal dih, a so pristojni hitro sporočili, da sta živa. Ruske ekipe so se podale na teren in nekoliko pretresena, a zdrava astronavta odkrili okoli 25 km od kraja Jezkazgan v centralnem Kazahstanu (okoli 500 km od Bajkonurja) ter ju nazaj v Bajkonur pripeljala s helikopterjem, nato so ju z letalom prepeljali v Zvezdno mesto. »Sistemi za nujne primere so delovali, plovilo je pristalo v Kazahstanu, ekipa je živa,« je tvitnila ruska vesoljska agencija (Roscosmos). Ameriška Nasa je dodala, da sta v dobrem stanju in da niti ne rabita zdravniške pomoči.
V sojuzih, namenjenih na ISS, smo praviloma vajeni videti tri člane posadke, a tokrat je tretjega predstavljal tovor za astronavte, ki so trenutno 400 km nad našimi glavami. Sojuza sta pilotirala 47-letni Ovčinin, ki je prvič bil v vesolju leta 2016, na ISS je preživel 172 dni, in 43-letni Hague, ki je bil za astronavta izbran leta 2013, z urjenjem je končal leta 2015, zanj bi bil to prvi obisk postaje.
Žena ruskega kozmonavta Svetlana Ovčinina je za RT dejala, da je bilo zanjo današnje jutro kot iz pekla in da se je zagotovo počutila »huje« kot njen mož. »Toliko klicev sem dobila. Poklicali so me nadzornega centra in mi povedali, da je z njim vse v redu,« je dejala in dodala, da se ji je čas ustavil, ko se je zgodila nesreča.
Kaj je šlo narobe s sojuzom, bo pokazala temeljita preiskava, v kateri bosta tesno sodelovala tako ameriška kot ruska vesoljska agencija. Je pa dejstvo, da bo Rusija nadaljnje polete človeških posadk ustavila, kar seveda sproža vprašanja, kdo bo vozil ljudi do ISS, če bo program ustavljen dlje časa. Dejstvo je, da alternative ni, ameriški zasebniki – SpaceX in Boeing – še niso pripravljeni. Po načrtih bi lahko prva testiranja s človeško posadko opravili v aprila prihodnje leto.
Nesreča dodaja novo kost za glodanje v debato o stanju ruske (vesoljske) industrije, saj so v zadnjih letih zabeležili kar nekaj neuspelih poletov, čeprav ne z dotično raketo, ki je bila uporabljena danes. Zadnja različica MS rakete sojuz je v obratovanju od leta 2016. To je, kot navajajo tuji mediji. sicer prva okvara nosilne rakete od leta 1983, ko se je nesreča pripetila kmalu po izstrelitvi, tudi takrat se je ekipa srečno rešila. Gledano širše, pa so od leta 2010 zabeležili 13 tehničnih okvar. Lani so tako izgubili stik z zgornjo stopnjo, ki je v orbito nosila nov vremenski satelit, decembra 2016 je strmoglavil tovorni sojuz, ki je bil z zalogami namenjen na ISS.
Spomnimo še na luknjico na ruski kapsuli, parkirani na ISS, zaradi katere je avgusta nekoliko upadel pritisk na vesoljski postaji, a posadka ni bila nikoli v nevarnosti. Milimetrsko razpoko so zalepili, veliko prahu pa so dvignile ruske izjave, da je bila luknja morda zavrtana namerno. Tudi zaradi te težave sta se danes, ko se je pripetil nov incident, prvič srečala prvi mož Nase Jim Bridenstine in Roscosmosa Dmitrij Rogozin. O novem incidentu so obvestili tudi prvega moža Rusije Vladimirja Putina in premierja Dmirija Medvedjeva. »Hvala bogu, da sta kozmonavta živa. To je vse, kar šteje,« je poudaril Putinov tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov. Namestnik premierja Jurij Borisov pa je dodal, da ne verjame, da bi nesreča lahko poslabšala odnose med državama.
Na ISS so trenutno trije astronavti: Nasina astronavtka Serena Auñón-Chancellor, ruski kozmonavt Sergej Prokopjev in nemški astronavt Alexander Gerst, potem ko so se 4. oktobra na Zemljo srečno vrnili Američana Drew Feustel in Ricky Arnold in Rus Oleg Artemjev. Ovčinin in Hague bi se morala trenutni posadki pridružiti do decembra, ko je predviden njihov povratek. Če se seveda načrti zaradi nesreče ne bodo spremenili. Trojica na ISS sicer ni ujeta, saj niso bili odvisni od tega sojuza, vsaka ekipa se namreč na Zemljo vrne s plovilom, s katerim so v vesolje tudi prispeli.
Na krovu je še dovolj zalog in nadaljevali bodo z delom, so povedali pri Nasi. Bodo pa zagotovo morali nekoliko prilagoditi delo, Hague je bil namreč predviden, da bo sodeloval vesoljskem sprehodu 19. in 25. oktobra, ko so nameravali zamenjati baterije. Pri Nasi so pojasnili, da lahko ISS kar nekaj časa deluje tudi povsem brez posadke.
Sicer danes ravno mineva 50 let odkar je Nasa v orbito poslala vesoljsko ladjo Apollo 7, ki je predstavljala prvi polet veččlanske posadke v zgodovini ameriškega vesoljskega programa.
Raketa sojuz, ki je eden najstarejših modelov raket in je tako med najbolj preizkušenimi in najvarnejšimi, hkrati pa je tudi edina, ki omogoča polete človeške posadke, bi morala ruskega kozmonavta Alekseja Ovčinina in ameriškega astronavta Nicka Hagueja popeljati do Mednarodne vesoljske postaje (ISS), a okoli 90 sekund po izstrelitvi s kozmodroma Bajkonur v Kazahstanu sta zaznala težave z nosilno stopnjo. Težave so nastopile ob ločitvi prve in druge stopnje, stekel je protokol za nujne primere, za katerega so astronavti izurjeni.
Med prenosom, ki ga ob izstrelitvah pripravlja Nasa, je bilo mogoče videti člana posadke, kako ju premetava v kapsuli, kjer naj bi začutila breztežnost, namesto, da bi bila prilepljena na sedeže. Izvedli so tako imenovani »balistični spust«, ki je precej bolj neprijeten kot običajen povratek kapsul, saj je spust hitrejši in sile so večje.
Vesoljska kapsula Soyuz MS-10 FOTO: AP
Vsem je nekoliko zastal dih, a so pristojni hitro sporočili, da sta živa. Ruske ekipe so se podale na teren in nekoliko pretresena, a zdrava astronavta odkrili okoli 25 km od kraja Jezkazgan v centralnem Kazahstanu (okoli 500 km od Bajkonurja) ter ju nazaj v Bajkonur pripeljala s helikopterjem, nato so ju z letalom prepeljali v Zvezdno mesto. »Sistemi za nujne primere so delovali, plovilo je pristalo v Kazahstanu, ekipa je živa,« je tvitnila ruska vesoljska agencija (Roscosmos). Ameriška Nasa je dodala, da sta v dobrem stanju in da niti ne rabita zdravniške pomoči.
Jutro iz pekla
V sojuzih, namenjenih na ISS, smo praviloma vajeni videti tri člane posadke, a tokrat je tretjega predstavljal tovor za astronavte, ki so trenutno 400 km nad našimi glavami. Sojuza sta pilotirala 47-letni Ovčinin, ki je prvič bil v vesolju leta 2016, na ISS je preživel 172 dni, in 43-letni Hague, ki je bil za astronavta izbran leta 2013, z urjenjem je končal leta 2015, zanj bi bil to prvi obisk postaje.
Žena ruskega kozmonavta Svetlana Ovčinina je za RT dejala, da je bilo zanjo današnje jutro kot iz pekla in da se je zagotovo počutila »huje« kot njen mož. »Toliko klicev sem dobila. Poklicali so me nadzornega centra in mi povedali, da je z njim vse v redu,« je dejala in dodala, da se ji je čas ustavil, ko se je zgodila nesreča.
»Vesel sem, da so moji prijatelji dobro. Zahvaljujem se reševalni ekipi. Znova se je pokazalo, kako čudovito je plovilo sojuz, da omogoča rešitev posadke tudi ob taki okvari. Vesoljski poleti so težki. In moramo naprej poizkušati za dobrobit človeštva,« je na twitterju zapisal astronavt evropske vesoljske agencije Alexander Gerst.
Ustavljeni prevozi
Kaj je šlo narobe s sojuzom, bo pokazala temeljita preiskava, v kateri bosta tesno sodelovala tako ameriška kot ruska vesoljska agencija. Je pa dejstvo, da bo Rusija nadaljnje polete človeških posadk ustavila, kar seveda sproža vprašanja, kdo bo vozil ljudi do ISS, če bo program ustavljen dlje časa. Dejstvo je, da alternative ni, ameriški zasebniki – SpaceX in Boeing – še niso pripravljeni. Po načrtih bi lahko prva testiranja s človeško posadko opravili v aprila prihodnje leto.
Ameriški astronavt Nick Hague in ruski kozmonavt Aleksej Ovčinin pred poletom. FOTO: Kirill Kudryavtsev/AFP
Nesreča dodaja novo kost za glodanje v debato o stanju ruske (vesoljske) industrije, saj so v zadnjih letih zabeležili kar nekaj neuspelih poletov, čeprav ne z dotično raketo, ki je bila uporabljena danes. Zadnja različica MS rakete sojuz je v obratovanju od leta 2016. To je, kot navajajo tuji mediji. sicer prva okvara nosilne rakete od leta 1983, ko se je nesreča pripetila kmalu po izstrelitvi, tudi takrat se je ekipa srečno rešila. Gledano širše, pa so od leta 2010 zabeležili 13 tehničnih okvar. Lani so tako izgubili stik z zgornjo stopnjo, ki je v orbito nosila nov vremenski satelit, decembra 2016 je strmoglavil tovorni sojuz, ki je bil z zalogami namenjen na ISS.
Kmalu po izstrelitvi je imelo plovilo težave in se je vrnilo na Zemljo. FOTO: Kirill Kudryavtsev/AFP
Spomnimo še na luknjico na ruski kapsuli, parkirani na ISS, zaradi katere je avgusta nekoliko upadel pritisk na vesoljski postaji, a posadka ni bila nikoli v nevarnosti. Milimetrsko razpoko so zalepili, veliko prahu pa so dvignile ruske izjave, da je bila luknja morda zavrtana namerno. Tudi zaradi te težave sta se danes, ko se je pripetil nov incident, prvič srečala prvi mož Nase Jim Bridenstine in Roscosmosa Dmitrij Rogozin. O novem incidentu so obvestili tudi prvega moža Rusije Vladimirja Putina in premierja Dmirija Medvedjeva. »Hvala bogu, da sta kozmonavta živa. To je vse, kar šteje,« je poudaril Putinov tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov. Namestnik premierja Jurij Borisov pa je dodal, da ne verjame, da bi nesreča lahko poslabšala odnose med državama.
Ekipa na ISS ima zalog še dovolj
Na ISS so trenutno trije astronavti: Nasina astronavtka Serena Auñón-Chancellor, ruski kozmonavt Sergej Prokopjev in nemški astronavt Alexander Gerst, potem ko so se 4. oktobra na Zemljo srečno vrnili Američana Drew Feustel in Ricky Arnold in Rus Oleg Artemjev. Ovčinin in Hague bi se morala trenutni posadki pridružiti do decembra, ko je predviden njihov povratek. Če se seveda načrti zaradi nesreče ne bodo spremenili. Trojica na ISS sicer ni ujeta, saj niso bili odvisni od tega sojuza, vsaka ekipa se namreč na Zemljo vrne s plovilom, s katerim so v vesolje tudi prispeli.
Na krovu je še dovolj zalog in nadaljevali bodo z delom, so povedali pri Nasi. Bodo pa zagotovo morali nekoliko prilagoditi delo, Hague je bil namreč predviden, da bo sodeloval vesoljskem sprehodu 19. in 25. oktobra, ko so nameravali zamenjati baterije. Pri Nasi so pojasnili, da lahko ISS kar nekaj časa deluje tudi povsem brez posadke.
Vesoljske misije velikokrat doživijo tehnične okvare, a k sreči so tragične nesreče vendarle redke. Nazadnje je svet onemel leta 2003, ko je ob povratku v atmosfero eksplodiral raketoplan Columbia zaradi poškodovanega toplotnega ščita. Umrlo je sedem astronavtov. Sedmerica je umrla tudi leta 1986 v nesreči raketoplana Challenger, ki je zaradi slabih tesnil eksplodiral kmalu po vzletu. Leta 1971 se je v Sojuzu 11 zadušila tričlanska posadka zaradi uhajanja zraka po ločitvi kapsule od vesoljske postaje Saljut 1. Kozmonavt je umrl leta 1967, ker se je zapletlo padalo, ki bi moralo zaustaviti kapsulo Sojuz 1 ob povratku na Zemljo. Naj omenimo še nesrečo pri testiranju Apolla 1, ko so v požaru med sicer rutinsko vajo na tleh umrli trije astronavti.
Sicer danes ravno mineva 50 let odkar je Nasa v orbito poslala vesoljsko ladjo Apollo 7, ki je predstavljala prvi polet veččlanske posadke v zgodovini ameriškega vesoljskega programa.
