Sprehod in kosilo brez telefona

Doc. dr. Kaja Teraž je znanstvena sodelavka na Inštitutu za kineziološke raziskave ZRS Koper.

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

To je odvisno od teme, ki jo v danem trenutku proučujem. Ko vrednotim telesno sestavo posameznika, uporabljam bioimpedanco ali pa dvojno rentgensko absorpciometrijo. Ko vrednotim prehranjevalne navade, uporabljam vprašalnik o pogostosti uživanja živil ali prehranske dnevnike. Ko sem osredotočena na biomarkerje, navadno analiziram vzorce krvi.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Na splošno se ukvarjam z vprašanjem, v kakšnem odnosu so dejavniki življenjskega sloga, predvsem prehrana in gibanje, s telesno sestavo oziroma različnimi metabolnimi markerji. Podrobneje se posvečam mediteranski prehrani ali mediteranskemu življenjskemu slogu. Vse skupaj pa poskušam potem prevesti na dolgoživost.

Zakaj imate radi znanost?

Ker nam ponuja odgovore na vprašanja in hkrati odpira nove teme, ki jih je vredno oziroma smiselno raziskati, zato da lahko sestavimo celotno zgodbo.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Moje delo je lahko le delček vse znanosti, ki bi, pri vse daljši življenjski dobi, ljudem pomagala starost doseči in jo živeti karseda aktivno in zdravo. Da torej vstopimo v tretje življenjsko obdobje aktivni ter zadnja leta uživamo, se pri tem zabavamo, družimo in počnemo stvari, ki so nam všeč oziroma nas izpolnjujejo.

Kdaj ste vedeli, da boste raziskovalka?

Vedno sem bila radovedna in že od malega me je zanimalo naravoslovje. Sicer sem imela na svoji poti šolanja kar nekaj ovinkov, ki pa so me potem trdno pripeljali na moj trenutni položaj – kjer lahko raziskujem to, kar me resnično zanima: delovanje človeškega telesa v odnosu s prehrano in gibanjem.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Šport in gibanje imam v krvi. Proste trenutke rada izkoristim za kakršnokoli obliko gibanja. Rada tudi berem, si pogledam kakšen film.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Ne morem, da ne bi izbrala dveh: radovednost in vztrajnost. Če namreč znanstvenik ni radoveden in si ne želi poiskati odgovorov na vprašanja, bo le s težavo dlje časa opravljal delo, ki je lahko na trenutke zelo suhoparno. Pri tem je nujna tudi vztrajnost, kajti v našem svetu se pogosto zgodi, da ne najdemo takoj odgovorov. Vztrajnost pri tem pomaga, da ne obupaš in se ne vdaš ob prvi oviri, temveč brskaš in iščeš odgovore še naprej.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Seveda lahko odgovarjam oziroma špekuliram za področje, na katerem delujem: mislim, da bodo tu revolucionarna odkritja povezana z debelostjo. Ta zaradi različnih razlogov v svetu narašča in za seboj potegne veliko več zdravstvenih in posledično socialnih, ekonomskih tveganj, kot se zavedamo. Kako se postaviti po robu debelosti, bo zato pomembno, celo nujno vprašanje, na katero bo treba v prihodnosti odgovoriti.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Ne bi. V kolektivu se veliko ukvarjamo tudi s posledicami izpostavljanja breztežnosti in gibalne neaktivnosti; védenje, kako vse to vpliva na človeško telo, me je prepričalo, da si v vesolje ne želim. Kljub temu pa z zanimanjem sodelujem na tem področju in poskušam na »svoj« način ljudem olajšati pot v vesolje.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Težko vprašanje. Predvidevam, da meri na globalne vire energije, ampak ga bom vseeno malo priredila in ostala na področju, ki mi je bliže. Če pomislim na »energijo«, ki jo vsak dan najbolj občutimo, bi še vedno stavila na ogljikove hidrate. Ne glede na trende jih naše telo preprosto dobro pozna in jih zna učinkovito uporabljati. Ironično jih pogosto neupravičeno demoniziramo, medtem ko iščemo vedno nove »čudežne« rešitve. Morda bi bilo bolj smiselno, da se osredotočimo na manj predelana živila ter uživamo polnovredne in hranilno bogate obroke.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Z Marie Curie. Navdušujeta me njena vztrajnost in predanost znanosti v času, ko žensk niso ravno spodbujali v raziskovalne vode. Bila je prva ženska z Nobelovo nagrado, kasneje pa še edina, ki jo je prejela kar dvakrat – kar veliko pove o tem, kako izjemna je bila. Mislim, da bi bil pogovor z njo zelo iskren in prizemljen, hkrati pa poln modrosti o tem, kako vztrajati tudi takrat, ko ni lahko.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Tovrstnih vsebin je danes kar nekaj, bi pa za splošnega bralca priporočila dve slovenski spletni strani, Prehrana.si in Veš, kaj ješ. Na zelo dostopen in razumljiv način približata prehranske informacije širši javnosti ter omogočata, da tudi brez predznanja bolje razumemo, kaj pomeni uravnotežena prehrana in kako jo vključiti v vsakdanjik.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Presenetilo bi vas, kako zelo preproste stvari imajo največji učinek. Ni skrivnih diet in čudežnih živil – največ naredimo z osnovami: dovolj gibanja, redni obroki, dovolj spanja. Paradoks je, da pogosto iščemo zapletene rešitve, medtem ko telo najbolje deluje, ko stvari poenostavimo. Če vse skupaj zelo poenostavim: včasih je najboljši trik to, da gremo na sprehod in pojemo kosilo brez telefona v roki.