Srednji vek na družabnih omrežjih

Pred dvajsetimi leti, ko je bil internet v bliskovitem vzponu in ko so preproste mobilne telefone zamenjali pametni, se je zdelo, da pospešeno prosvetljevanje sveta nima meja. A napredek ima svojo temno plat – teorije zarote in lažne novice postajajo dogma množic.

O tem problemu so razpravljali strokovnjaki, ki smo jih srečali na evropskem zdravstvenem forumu v Gasteinu. To je najpomembnejše srečanje o zdravstveni politiki v Evropi, ki se ga udeležujejo medicinski in drugi znanstveniki, pa tudi politiki in funkcionarji s področja zdravstva. V zadnjih dveh desetletjih forum vsako jesen poteka na Solnograškem, v dolini Gastein, obdani z alpskim masivom Visokih Tur.

Smrtonosno zavračanje znanstvenih spoznanj

Tisti, ki verjamejo v različne teorije zarote ali lažnim novicam na spletu in družabnih omrežjih, lahko dodobra nahranijo in okrepijo svoja prepričanja ter napolnijo echo chamber – območje, v katerem ni prostora za drugačna stališča. V nekaterih primerih to vodi v polarizacijo in zaostrovanje družbenih problemov, in to ne le v manj razvitih državah, temveč tudi v najrazvitejših delih sveta. Zavračanje znanstvenih spoznanj zaradi nepotrjenih govoric lahko pripelje do zelo resnih problemov, kot so epidemije infekcijskih bolezni.

Med strokovnjaki, ki smo jim na EHF pozorno prisluhnili, je bila tudi Emilie Karafillakis, raziskovalka na londonski fakulteti za higieno in tropsko medicino ter članica tima Heidi Larson, vodje projekta Vaccine Confidence. V projektu, ki zadeva zaupanje javnosti v cepljenje, se ukvarjajo z vprašanjem, zakaj imajo ljudje, ki bi se morali cepiti, vse pogosteje zadržke ali tega celo nočejo storiti. Problem je dobil širše razsežnosti v Srbiji, kjer imajo predvsem zaradi nasprotnikov cepljenja, med katere sodi tudi znana pevka Jelena Karleuša (ki ima zgolj srednješolsko izobrazbo), epidemijo ošpic in največ umrlih za to boleznijo v Evropi. Jelena Karleuša se je na facebooku, twitterju in drugih omrežjih pridružila kar nekaj znanim osebnostim, ki ljudi prepričujejo, da lahko cepivo proti ošpicam, mumpsu in rdečkam (MMR) pri otrocih povzroči avtizem.

Množično je tudi gibanje proti cepljenju na Hrvaškem, ki je konec oktobra na ulice Zadra pritegnilo številne nasprotnike obveznega cepljenja otrok.

Emilie Karafillakis na družabnih omrežjih in sploh v elektronskih medijih spremlja stališča v zvezi s cepljenjem proti človeškemu papilomavirusu (HPV) in cepljenjem nosečnic proti gripi. »Kakšen smisel imajo najbolj učinkovita, najbolj varna in splošno dostopna cepiva, če jih ljudje ne uporabljajo,« se sprašuje. »Pred nekaj leti se je na Danskem stopnja cepljenja proti HPV znižala z okoli 90 na 40 odstotkov. Zakaj? Zaradi govoric o domnevnih stranskih učinkih cepiva, ki so se iz Japonske razširile po Evropi. Zaradi tega je na splošno močno upadlo zaupanje v to cepivo – med materami, dekleti, fanti, očeti, celo med zdravniki.«

Po družabnih omrežjih so se razširile lažne govorice, da je cepivo proti HPV povezano s številnimi zdravstvenimi motnjami, kot sta kompleksni regionalni bolečinski sindrom (KRBS) in posturalni ortostatični tahikardijski sindrom (POTS). V javnosti je nastala zmeda v glavnem zaradi tega, ker se ta sindroma dejansko lahko pojavita pri mladostnikih, prav ti pa so, ko gre za cepljenje proti HPV, glavna ciljna skupina prebivalstva. Zato so nekateri začeli razmišljati o morebitni povezavi med cepivom in omenjenima sindromoma. Takšna zaskrbljenost je sicer razumljiva, a je povsem neutemeljena, poudarjajo znanstveniki.

Čustvena predstavitev suhoparne statistike

Na Danskem so spoznali, da morajo dramatični trend zavračanja cepljenja proti HPV obrniti v drugo smer. Naj spomnimo, da je cepljenje proti nevarnim vrstam HPV pravzaprav učinkovita zaščita pred rakom. HPV namreč povzroča raka materničnega vratu in še nekatere oblike te bolezni (podrobneje v okvirčku). »Ni pomembno samo komuniciranje s prebivalstvom, temveč se je glede tega treba dejansko angažirati,« poudarja Karafillakisova in dodaja, da se je treba pogovarjati s starši in vsemi tistimi, ki odločajo o tem, katere podatke in kakšen način komuniciranja si želijo.

»Poleg tega je pomembno, da smo dejavni na družabnih omrežjih,« opozarja znanstvenica. »Ne vem, zakaj smo potrebovali toliko časa, preden smo dojeli, da se lažne novice širijo tudi prek youtuba, facebooka, twitterja. In zakaj tam še vedno nismo navzoči?«

Na Danskem so spoznali, da morajo biti s to temo ves čas dejavni na facebooku in drugih spletnih omrežjih, poleg tega morajo nujno najeti ljudi, ki bodo spremljali razprave o cepljenju na teh omrežjih in se nanje odzivali, ljudi, ki bodo zaskrbljeni javnosti po tej poti posredovali znanstveno zanesljive podatke.

Tretja ključna točka obsežnega danskega programa, s katerim si prizadevajo tamkajšnje prebivalce prepričati, da je cepljenje proti HPV nujno, je, da je treba »statistiki dodati obraze«, poudarja Emilie Karafillakis. »Znano je, da se ljudje veliko bolje odzovejo na čustvene zgodbe, na izkušnje drugih mater, drugih mladostnikov, kot pa na golo statistiko in znanstvene podatke. Takšne zgodbe so zelo pomembne.«