Boeingovi inženirji so izvedli vroče testiranje motorjev za prekinitev poleta na vesoljski kapsuli za človeško posadko Starliner. S tem so naredili velik korak k preizkusni izstrelitvi brez astronavtov. Zdaj kaže, da bi jo lahko izvedli že konec poletja.
Tudi Starliner bo na prvem poletu s posadko astronavte ponesel do Mednarodne vesoljske postaje.
Vesoljska ladja Starliner
- teža: 13 ton
- premer: 4,5 metra
- višina: 5 metrov
- prostornina: 11 m3
- posadka: 7 astronavtov
Z vročim preizkusom servisnega modula so končali ključno stopnjo razvoja Starlinerja. Med zadnjim takšnim testom je namreč začelo puščati gorivo v sistemu za prekinitev poleta. Ta bi ob morebitnih težavah pri vzletu, ki bi ogrozile astronavte, vključil štiri močne raketne motorje, ki za nekaj sekund razvijejo potisno silo 182 kN in posadko katapultirajo na varno, proč od pogonske rakete. Poleg tega sistema motorjev ima Starliner tudi več manjših raketnih motorjev za manevriranje v vesoljskem prostoru.
Na prvi polet trije astronavti
Zdaj mora Starliner prestati še preizkus na izstrelišču, predvidoma 17. avgusta pa bo brez posadke poletel proti Mednarodni vesoljski postaji. Če ne bo zapletov, naj bi že novembra z njim vesolje poleteli astronavti Chris Ferguson, Mike Fincke in Nicole Mann in na ISS preživeli nekaj mesecev.
Starliner ob izstrelitvi tehta 13 ton, na krov pa lahko sprejme sedem astronavtov. Običajno bodo potovali štirje in nekaj tovora. V vesolje lahko poleti na krovu raket Falcon 9 družbe Spacex ter Atlas 5 in rakete v razvoju Vulkan; obe izdeluje pogodbeno podjetje ameriške vlade United Launch Alliance (ULA). Servisni del ob vrnitvi na Zemljo zgori v zgornjih plasteh ozračja, medtem ko se modul s posadko s padali spusti na trdno površino, padec pa še ublažijo napihljive blazine.
Zastoj pri Spacexu
Nasa je od leta 2010 z nizom pogodb Boeingu odobrila skupno kar 4,8 milijarde dolarjev za razvoj te vesoljske ladje. Podobno pogodbo je sklenila z družbo Spacex, ki s 3,1 milijarde dolarjev državnega denarja razvija vesoljsko ladjo s posadko Crew Dragon 2. Ta je sicer marca uspešno opravila prvi demonstracijski polet v vesolje, a je nato 20. aprila pri preizkusu varnostnih motorjev za prekinitev poleta eksplodirala. Najprej je kazalo, da bo Spacex prvi polet s posadko izvedel že julija, a se je zaradi omenjenih težav in kasneje še napak pri razvijanju rezervnega padala zamaknil za nedoločen čas oziroma vsaj do septembra. Prav tako še ni jasno, ali bo takrat Crew Dragon v vesolje ponesel posadko ali pa bo zaradi varnosti znova poletel prazen.
---------
Miloš Krmelj je predstavnik Mednarodne vesoljske univerze in regionalni sekretar Mednarodne akademije za astronavtiko
