Starliner preživel kritični test
Izstrelitev in pristanek sta trajala le 95 sekund.
Odpri galerijo
Kapsula starliner, pripravljena za testiranja sistemov za izredne razmere. FOTO: Boeing
Boeing je na izstrelišču v Novi Mehiki testiral pogonske motorje kapsule starliner za izredne razmere. Šlo je za enega ključnih testov, preden bo plovilo do Mednarodne vesoljske postaje poneslo posadko. Test je bil po besedah Boeinga in Nase uspešen, čeprav se pri pristajanju ni razvilo eno izmed treh padal. Po pojasnilih Boeinga lahko plovilo varno pristane tudi samo z dvema padaloma.
Posnetek testa:
Test je bil kratek. Izstrelitev in pristanek sta trajala le 95 sekund, a na preizkusu je bilo marsikaj: motorji, nadzor pogona, programska oprema, izstrelitveni mehanizmi, padala in tudi zračne blazine, ki ublažijo pristanek na trdnih tleh.
Test plovila v izrednih razmerah na tleh, torej scenarij, ko se zaplete že pri sami izstrelitvi, je prikazal, kako se lahko v izjemno kratkem času plovilo odlepi od rakete in odleti dober kilometer visoko in se nato nežno spusti s padali. Boeingov starliner bo, ko bo operativen, sedel na vrhu rakete atlas V skupnega podjetja Boeing in Lockheed Martin United Launch Alliance. Tako je bila kapsula med testom pritrjena na podoben pritrditveni adapter.
V 5,1 sekunde so motorji kapsulo od mirovanja pognali do hitrosti 1046 kilometrov na uro. Zelo hitro je kapsula dosegla najvišjo višino, to je 1349 metrov. Nato je kapsula obrnila, odprli sta se padali, odpadel je spodnji zaščitni pokrov in napihnile so se zračne blazine.
Pri Boeingu računajo, da bodo s posadko v vesolje poleteli prihodnje leto. Starliner so razvili v skladu s 4,2 milijarde dolarjev težko pogodbo z Naso. Ta je 2,6 milijarde dodelila podjetju Spacex, ki razvija dragon za človeško posadko. Nasa ima tako dve železi v ognju, da se otrese odvisnosti od ruskih sojuzov, ki so trenutno edini primerni za prevoz človeške posadke.
Spacex je takšen test s tal za dragon opravil že leta 2015, še letos nameravajo opraviti odlet v izrednih razmerah med letom, če bi hipotetično eksplodirala njihova raketa. Boeing takšnega testa predvidoma ne bo opravil, saj ga Nasa ne pogojuje.
Medtem testiranja nadaljuje tudi Spacex. Tako so ta konec tedna na družbenih omrežjih objavili posnetek nežnega spusta kapsule z le tremi od štirih padal. Gre za prikaz, da bi plovilo varno pristalo tudi ob skoraj neverjetnem zapletu, da bi odpovedalo eno izmed štirih glavnih padal. Spacex je v rahli prednosti pred Boeingom, saj je marca plovilo že uspešno pripotovalo do Mednarodne vesoljske postaje in nazaj na trdna tla. V podjetju upajo, da bodo s posadko potovali že v prvi polovici prihodnjega leta.
–––––––––––
Posnetek testa:
Test je bil kratek. Izstrelitev in pristanek sta trajala le 95 sekund, a na preizkusu je bilo marsikaj: motorji, nadzor pogona, programska oprema, izstrelitveni mehanizmi, padala in tudi zračne blazine, ki ublažijo pristanek na trdnih tleh.
Test plovila v izrednih razmerah na tleh, torej scenarij, ko se zaplete že pri sami izstrelitvi, je prikazal, kako se lahko v izjemno kratkem času plovilo odlepi od rakete in odleti dober kilometer visoko in se nato nežno spusti s padali. Boeingov starliner bo, ko bo operativen, sedel na vrhu rakete atlas V skupnega podjetja Boeing in Lockheed Martin United Launch Alliance. Tako je bila kapsula med testom pritrjena na podoben pritrditveni adapter.
V 5,1 sekunde so motorji kapsulo od mirovanja pognali do hitrosti 1046 kilometrov na uro. Zelo hitro je kapsula dosegla najvišjo višino, to je 1349 metrov. Nato je kapsula obrnila, odprli sta se padali, odpadel je spodnji zaščitni pokrov in napihnile so se zračne blazine.
Pri Boeingu računajo, da bodo s posadko v vesolje poleteli prihodnje leto. Starliner so razvili v skladu s 4,2 milijarde dolarjev težko pogodbo z Naso. Ta je 2,6 milijarde dodelila podjetju Spacex, ki razvija dragon za človeško posadko. Nasa ima tako dve železi v ognju, da se otrese odvisnosti od ruskih sojuzov, ki so trenutno edini primerni za prevoz človeške posadke.
Spacex je takšen test s tal za dragon opravil že leta 2015, še letos nameravajo opraviti odlet v izrednih razmerah med letom, če bi hipotetično eksplodirala njihova raketa. Boeing takšnega testa predvidoma ne bo opravil, saj ga Nasa ne pogojuje.
Medtem testiranja nadaljuje tudi Spacex. Tako so ta konec tedna na družbenih omrežjih objavili posnetek nežnega spusta kapsule z le tremi od štirih padal. Gre za prikaz, da bi plovilo varno pristalo tudi ob skoraj neverjetnem zapletu, da bi odpovedalo eno izmed štirih glavnih padal. Spacex je v rahli prednosti pred Boeingom, saj je marca plovilo že uspešno pripotovalo do Mednarodne vesoljske postaje in nazaj na trdna tla. V podjetju upajo, da bodo s posadko potovali že v prvi polovici prihodnjega leta.
Boeingov starliner po obliki spominja na module apollo, a je za pol stoletja sodobnejši. V plovilu s prostornino 11 kubičnih metrov in premerom 4,5 metra na najširšem delu je prostora za sedem ljudi. Starliner je povsem avtonomen, kar bo skrajšalo čas urjenja pilotov, a ti lahko v kateremkoli trenutku prevzamejo nadzor, navajajo na Boeingovi spletni strani. Oblikovan je za pristajanje na trdnih tleh s pomočjo treh padal in zračnih blazin. Takšnih pristankov smo vajeni pri ruskih sojuzih. Kot so zapisali pri Boeingu, je to prva ameriška kapsula za pristajanje na trdnih tleh. Tako apolli kot gemini so pristajali v vodi, raketoplani pa so pristajali podobno kot letala. Spacexov dragon je marca ob povratku iz vesolja pristal v morju.
