Starship različica 2 uspešno sklenila pot

Dobrih 120 metrov visoka raketa podjetja Spacex je uspešno opravila z enajstim testnim podorbitalnim poletom, potem ko je bil uspešen tudi avgustovski deseti polet. Sredi noči po srednjeevropskem času je najmočnejša raketa, kadarkoli zgrajena, poletela iz Starbasa v Južnem Teksasu – to je bil zadnji polet za to različico, pri podjetju že gradijo še večjo in močnejšo različico V3, ki bo debitirala predvidoma v začetku prihodnjega leta. Izstrelitev si je ogledal tudi šef podjetja Elon Musk. »Tokrat sem prvič zunaj in si bom ogledal izstrelitev,« je dejal. Vršilec dolžnosti administratorja Nase Sean Duffy je med prenosom dogajanja komentiral, da je polet »še en pomemben korak k pristanku Američanov na južnem polu Lune«.

Izstrelitev se je zgodila na obletnico, ko je podjetju prvič uspel spektakularen podvig: orjaška nosilna raketa v petem testnem poletu se je vrnila na izstrelišče in »se pustila« ujeti mehanskim rokam izstrelitvenega stolpa. To je tudi končni cilj razvoja te rakete: pri podjetju si želijo, da bi se obe stopnji – nosilna, imenovana super heavy, in zgornja stopnja, imenovana starship ali krajše ship, vračali na izstrelišče in tam pristajali, nato bi jih kar se da hitro obnovili in znova poslali v nebo.

Za zdaj rakete izstreljujejo iz Teksasa, za raketo izstrelišče pripravljajo tudi na Floridi. FOTO: Steve Nesius/Reuters

Trenutna različica rakete V2 je visoka 123 metrov, naslednja V3 pa bo merila 124,4 metra, v prihodnosti bodo, kot je napovedal Musk, gradili še večje starshipe, ki bodo merili 142 metrov, navaja portal Space.com. Po napovedih Muska bodo verzijo 4 predstavili leta 2027, ta raketa bo imela 42 motorjev raptor, torej tri več od V2 in V3, pri čemer bodo dodatni trije nameščeni na shipu, ki bo tako skupaj imela devet motorjev, super heavy jih ima 33. Nova različica bo imela tudi druge strojne posodobitve, ključne za polnjenje goriva v orbiti, gre za kompleksen postopek, pri katerem se dve raketi spojita v orbiti, da preneseta na stotine ton ohlajenega goriva. Črpalke v orbiti je pomemben korak k temu, da bi lahko rakete letele v globoko vesolje oziroma da bi pristajale na Luni. Musk pričakuje, da bodo polnjenje goriva izvedli prihodnje leto, Nasa ga je sicer pričakovala že letos.

Spacex razvija raketo, da bi z njo osvojili Mars, kar je dolgoletna želja Elona Muska. Še pred tem pa bo – če bo šlo vse po načrtih – raketa pomagala Američanom, da znova pristanejo na Luni. Ship namreč v Nasinem programu Artemis predstavlja pristajalni modul. Astronavte bo do orbite Lune pripeljala raketa SLS in kapsula orion, tam se bodo nato presedli v ship in pristali v bližini južnega pola Lune. To naj bi se zgodilo leta 2027. Mnogi dvomijo, da se bo ta časovni okvir obdržal. Skupina svetovalcev pri Nasi je prejšnji mesec opozorila, da bi skromen napredek pri razvoju elementov zasnove lunarnega pristajalnega modula lahko ameriška prizadevanja za Luno zavrl za več let. Izvedba testnega pristanka na hrapavi površini Lune je še ena od glavnih prednostnih nalog, ki jih mora Spacex doseči, preden bo raketa pripravljena, da vanjo sedejo astronavti.

Desetič se je končno poklopilo

Letošnje leto za starship ni bilo najuspešnejše, kar tri rakete so eksplodirale (predvsem zgornja stopnja je bila v težavah) sredi leta, ena pa med statičnim testom na tleh junija letos. Avgusta se je nato vse poklopilo in dosegli so vse cilje, pri čemer nosilne stopnje niso lovili, ampak so jo pustili, da pristane v morju, prav tako tudi zgornja stopnja. V sedmem in osmem poletu januarja in marca letos je ship eksplodiral deset minut po izstrelitvi, v devetem poletu maja je ship razpadel pri ponovnem vstopu v atmosfero.

V desetem poletu avgusta letos je vse teklo bolj gladko: nosilna stopnja je pristala v Mehiškem zalivu slabih sedem minut po izstrelitvi, ship se je nadzorovano spustil v Indijski ocean uro kasneje. Ship je uspešno prižgal enega izmed motorjev v vesolju, kar mu omogoča natančno manevriranje in to bo ključno za pristajanje ne le na Zemlji, ampak tudi na Luni ali Marsu. Ship je tudi namestil nekaj maket starlinkov v suborbito, ki so nato popadali v ozračje in izgoreli.

V enajstem poletu so imeli bolj ali manj enake cilje in so jih tudi dosegli. Super heavy je pristal v Mehiškem zalivu, ship v Indijskem oceanu ob Zahodni Avstraliji, potem ko je znova uspešno prižgal en motor in namestil osem modelov starlinkov. Je pa super heavy uporabil novo konfiguracijo prižganih motorjev ob pristajanju, prižgal jih je pet, medtem ko so bili v prejšnjih poletih do konca prižgani trije motorji. To konfiguracijo bo uporabljala nova raketa V3. V tem poletu je znova letela nosilna stopnja, ki so jo uporabili v poletu osem, ko se je raketa vrnila na izstrelitveni stolp. SpaceX je pri raketi zamenjal le devet od 33 raptorjev.

Enajsti testni polet je bil znova uspešen. FOTO: Steve Nesius/Reuters

Ship je imel do zdaj največ težav s svojim toplotnim ščitom, ki je ključen ob ponovnem vstopu v atmosfero. Tako so nekaj zaščitnih ploščic umaknili, da bi dobili kar se da natančne podatke, ko postane vroče na določenih mestih rakete. Ship je preživel vročo vrnitev – zunanjost rakete se ob vstopu v atmosfero, ko znova nastopi trenje, segreje na več kot 1400 stopinj Celzija. Pristanek v oceanu je bil natančen, saj je bil posnet v vidnem polju kamere, nameščene na boji, ki jo je Spacex namestil vnaprej.

Ne bo pa v prihodnje posodobljena le raketa, ampak tudi samo izstrelišče. Pri podjetju že gradijo izstrelišče 2 z novim sistemom za hlajenje in novimi mehanskimi rokami.