Splet je neločljiv del vsakdanjega družinskega življenja, ki od otrokovih najnežnejših let vpliva na njegovo učenje, igro in vzpostavljanje stikov z drugimi. S tem pa se poleg različnih priložnosti pojavljajo tudi nova tveganja, včasih z nepričakovane strani: od samih staršev. Kako vsebine, ki jih na spletu objavljajo starši, vplivajo na otroštvo, zasebnost in identiteto otrok ter kakšne so dolgoročne posledice za otroke, ki odraščajo v spletnem svetu?

Starši vsak dan na družbenih omrežjih objavijo na milijone fotografij in videoposnetkov svojih otrok. Ta vse bolj razširjena praksa, znana pod angleško skovanko »sharenting«, je postala običajen del starševstva v digitalni dobi. Dr. Anna Brosch, raziskovalka na Šlezijski univerzi v Katovicah na Poljskem, proučuje, kako družbena omrežja spreminjajo otroštvo, vključno z vse bolj razširjenim pojavom »sharenting«.

»Želimo izvedeti, kako obsežna je težava in koliko staršev deli informacije o svojih otrocih, zlasti na družbenih omrežjih,« je pojasnila. Anna Brosch vodi štiriletno raziskavo, ki jo financira EU, imenovano Guardian, da bi proučila to vprašanje po vsej Evropi in Vzhodni Afriki. Pobuda se je začela izvajati januarja lani in se bo zaključila konec leta 2028.

Razumevanje tveganja

Raziskovalci želijo z združevanjem podatkov, intervjujev in medkulturne analize bolje razumeti razloge za ta pojav in tveganja, ki jih ta prinaša, ter prispevati k pripravi politik za zaščito otrokovih pravic v digitalnem svetu. To je pomembno predvsem zato, ker vsebine, objavljene na spletu, ostanejo tam za vedno. »Vse, kar starši objavijo, je vidno na spletu in tam ostane za vedno,« je opozorila dr. Brosch. Za številne starše je objavljanje fotografij svojih otrok način, da delijo izkušnje, iščejo potrditev ali predstavijo podobo družinskega življenja. S porastom vplivnežev lahko objavljanje fotografij ali videoposnetkov otrok postane tudi vir zaslužka. Nekateri otroci so tako postali tudi spletne zvezde z več tisoč sledilci.

Unicefovo globalno poročilo kaže, da je bila več kot tretjina mladih v 30 državah žrtev spletnega ustrahovanja, pri čemer je vsak peti navedel, da je zaradi tega izostal od pouka. Razširjena so tudi druga tveganja. Raziskava, ki jo je opravila organizacija WeProtect Global Alliance, je pokazala, da je več kot polovica mladih v otroštvu doživela kakšno obliko spolne zlorabe na spletu. Rezultati raziskave kažejo tudi na razlike med spoloma, saj je sedem od desetih deklet navedlo, da so od odrasle osebe prejele spolno eksplicitne vsebine, med fanti pa so to navedli štirje od desetih.

Raziskava EU Kids Online, ki jo je organizacija opravila med otroki v starosti od devet do 16 let, je pokazala, da približno eden od desetih otrok pravi, da se na spletu nikoli ne počuti varno. Izkazalo se je tudi, da starši niso vedno vir zaščite. V večini držav, vključenih v raziskavo, je skoraj tretjina otrok povedala, da so njihovi starši o njih nekaj objavili na spletu, ne da bi jih najprej vprašali. Od treh odstotkov otrok v Litvi pa do 29 odstotkov v Romuniji jih pravi, da od staršev zahtevajo, naj odstranijo takšno vsebino.

Varna digitalna kultura za otroke

Dr. Brosch s svojo skupino sodelavcev razvija raziskovalno lestvico za oceno obsega pojava, ko starši delijo fotografije in posnetke svojih otrok, s katerim se meri, kako pogosto starši na spletu objavljajo vsebine o svojih otrocih, kakšne vrste vsebin delijo ter kako se zavedajo morebitnih tveganj. Načrtujejo tudi organizacijo tematskih skupin s starši in otroki v starosti od pet do 14 let, da bi ugotovili, zakaj družine objavljajo te vsebine in kakšno mnenje imajo o tem otroci. Skupina trenutno čaka na dokončanje etične presoje, preden se bo to delo lahko začelo.

Med najpomembnejšimi cilji projekta je ozaveščanje staršev. Dr. Brosch in njeni sodelavci so že začeli sodelovati s šolami, da bi razpravljali o tveganjih in spodbujali odgovornejše ravnanje na spletu. Ena največjih skrbi je izguba nadzora. Ko se fotografije ali videoposnetki objavijo na spletu, jih drugi lahko kopirajo, ponovno uporabijo ali spremenijo. Slike, zlasti tiste, na katerih so goli otroci, se lahko zlorabijo na pornografskih straneh ali pedofilskih mrežah. »Ko nekaj objaviš na spletu, nad tem izgubiš nadzor,« je jasna dr. Brosch.

Prav tako je na podlagi slik lažje prepoznati lokacije, kar vzbuja zaskrbljenost glede varnosti in sledenja. Tudi na videz neškodljive objave lahko razkrivajo osebne podatke o otrokovem življenju, navadah ali okolju.

Ko otroci odraščajo, te digitalne sledi lahko pustijo trajne posledice in povzročijo zadrego, ustrahovanje ali nadlegovanje zaradi vsebin, objavljenih pred leti. Še bolj bistveno pa je, da objave staršev postavljajo vprašanja o avtonomiji in identiteti otrok. »Ko otroci odrastejo, razvijejo svojo lastno identiteto. Vendar se lahko začnejo spraševati, kako so na to identiteto vplivale objave njihovih staršev na družbenih omrežjih brez njihovega soglasja,« je pojasnil profesor Stephen Muoki, raziskovalec in profesor krščanske zgodovine na Univerzi Pwani v Kilifiju v Keniji, ki sodeluje v afriškem delu raziskave Guardian.

Vsebine, objavljene na spletu, ostanejo tam za vedno. Foto Hollie Adams Reuters

Svetovno in medkulturno vprašanje

Pojav »sharenting« ni omejen na eno regijo ali kulturo. Čeprav ima EU močne zakonodajne okvire, kot sta splošna uredba o varstvu podatkov in akt o digitalnih storitvah, ti ne obravnavajo posebej starševskega objavljanja informacij o otrocih. »Vsaka država ima drugačno stališče do deljenja družinskih trenutkov. Na Poljskem, na primer, ni predpisov, ki bi staršem preprečevali objavljanje podatkov o otrocih,« je povedala dr. Brosch. Ponekod velja, da so starši v celoti odgovorni za odločitve v zvezi s podatki svojih otrok, kar zapleta ureditev področja s predpisi in otežuje njihovo izvrševanje.

Raziskovalci v projektu Guardian uporabljajo primerjalni pristop, pri čemer proučujejo prakse v Evropi in Vzhodni Afriki ter tesno sodelujejo s prof. Muokijem in njegovo ekipo na Univerzi Pwani. Muoki je poudaril, da je pomembno primerjati prakso objavljanja vsebin v različnih kulturnih okoliščinah. Po njegovem mnenju je svet z vzponom družbenih omrežij postal »vas«, zato ni več dovolj, da takšne pojave obravnavamo ločeno od drugih. »Ko se v Keniji oblikuje politika, je treba upoštevati svetovni vidik in dogajanje v Evropi ali v ZDA,« je dejal.

Oblikovanje politik

Poleg raziskovalnega dela naj bi projekt prispeval tudi k političnim razpravam. Raziskovalci želijo z zbiranjem podatkov o obsegu in vplivu starševskega objavljanja vsebin z otroki pomagati določevalcem politik pri pripravi ukrepov, ki bodo otroke na spletu bolje zaščitili. Ugotovitve bodo delili tudi z lokalnimi skupnostmi, tudi z delavci v šolstvu in verskimi voditelji, da bi povečali ozaveščenost in spodbudili spremembo vedenja. Kadar je formalna ureditev težko izvedljiva, je sodelovanje skupnosti lahko bistveno.

Muoki meni, da je lahko v Keniji, kjer ima veroizpoved v družbi pomembno vlogo, izobraževanje prek verskih mrež način, kako doseči več ljudi. Hkrati pa raziskovalci poudarjajo, da je so odgovorni starši, tudi če so otroci že dovolj stari, da izrazijo svoje želje, saj si morda zaradi družbenih norm ali dinamike v družini ne upajo ali ne znajo zavrniti objave na spletu. »Otroku, ki odrašča obkrožen z družbenimi omrežji, se to lahko zdi povsem običajno. Zato je treba začeti pri starših,« je poudarila Anna Brosch.

Vse večji izziv

S stalnim razvojem digitalnih tehnologij se spreminjajo tudi tveganja, s katerimi se otroci srečujejo na spletu. Od spletnega ustrahovanja in dezinformacij do kršitev zasebnosti in izkoriščanja – digitalno okolje prinaša zapletena vprašanja, ki zahtevajo usklajene odzive. »Sharenting« tej sliki dodaja še eno razsežnost, s katero briše mejo med zaščito in izpostavljenostjo. Čeprav se zdi, da je objavljanje trenutkov iz otroštva neškodljivo, se dolgoročnih posledic šele začenjamo zavedati. Raziskovalci, ki sodelujejo v projektu Guardian, si z osvetlitvijo tega vprašanja prizadevajo zaščititi otrokove pravice, ne le pred zunanjimi grožnjami, ampak tudi v okviru vsakodnevnih digitalnih praks.

V svetu, ki je vse bolj povezan, zaščita otrok na spletu ne bo odvisna le od zakonodaje in tehnologije, temveč tudi od ozaveščenosti, odgovornosti in premišljenih odločitev – ki se začnejo doma.

---------------------

Raziskava, opisana v članku, je bila financirana v okviru programa Marie Skłodowske-Curie Actions (MSCA). Članek je bil prvotno objavljen v reviji Horizon, reviji EU za raziskave in inovacije.