Število žuželk dramatično upada

V nekaj desetletjih bi lahko nekatere vrste žuželk izumrle, kar bi vplivalo na celotno prehranjevalno verigo.
Objavljeno
12. februar 2019 08.20
Posodobljeno
12. februar 2019 08.45
Med najbolj prizadetimi so metulji. FOTO: Getty Images/iStockphoto
S. S.
S. S.
Svet je na pragu šestega velikega izumrtja. Stanje pri nekaterih vrstah večjih živali, ki jih je lažje nadzorovati, je alarmantno. Težje je slediti spremembam pri vseprisotnih žuželkah, ki so bistvene za ekosisteme, saj so hrana za druge živali, hkrati pa opraševalke in tudi razkrojevalke odpadnega materiala.

In po najnovejši študiji gre tej veliki skupini živali precej slabo: pri vsaj 40 odstotkih vrst se je populacija dramatično zmanjšala povsod po svetu in bi lahko izumrle v nekaj desetletjih, tretjina žuželk je ogroženih. Stopnja izumiranja je osemkrat hitrejša kot pri sesalcih, pticah in plazilcih, navaja britanski Guardian.

Če so se do zdaj študije osredotočale bodisi na posamezno vrsto bodisi na posamezen kraj, gre pri tej za analizo 73 študij o zmanjševanju števila žuželk, ki so jo objavili v znanstveni reviji Biological Conservation. Večina študij je bila narejenih v Zahodni Evropi in ZDA, pa tudi v Avstraliji, Braziliji, Južni Afriki in na Kitajskem. Za druga območja je zelo malo podatkov, navajajo. Med zajetimi je tudi poročilo, ki kaže na hitro upadanje letečega mrčesa v Nemčiji, in študija o vplivu globalnega segrevanja na žuželke v tropskih gozdovih Portorika.

Kot glavnega krivca za te številke lahko označimo intenzivno kmetijstvo, zaradi katerega se krčijo naravni habitati žuželk, in uporabo pesticidov. Svoje dodajo še urbanizacija, invazivne vrste in patogeni organizmi, ki napadajo avtohtone žuželke, ter podnebne spremembe, ki so še posebej opazne v tropih, je za BBC navedel glavni avtor študije Francisco Sanchez-Bayo s sydneyjske univerze.

image
Avtorji še opozarjajo na vpliv na prehranjevalno verigo, saj so številne ptice, ribe in plazilci odvisni od žuželk. FOTO: Getty Images/iStockphoto


»Če izgubljanja žuželk ne bomo ustavili, bo to imelo katastrofalne posledice za ekosisteme in za človeštvo,« je za Guardian poudaril Sanchez-Bayo, ki je analizo pripravil s Krisom Wyckhuysom s kitajske akademije za kmetijske znanosti. Razmislek o trenutnih kmetijskih praksah, še posebej o uporabi pesticidov, je nujen za ustavitev oziroma obrat v trenutnih trendih, sta zapisala avtorja. Svet mora spremeniti način proizvodnje hrane, je svetoval Sanchez-Bayo. Pojasnil je, da oster jezik, ki sta ga uporabila v študiji, ni namenjen strašenju, ampak je predvsem opozorilo, da se ljudje zbudijo in zavejo posledic. 

Med najbolj prizadetimi vrstami so metulji in vešče, saj so ugotovili, da je kar četrtina od 600 vrst izumrla. Iz raziskav sta avtorja lahko izluščila, da so od 16 različnih vrst čmrljev v ZDA v obdobju od 1900 do 2007 izginile štiri vrste, osem se jih sooča z upadanjem številnosti. Močno so izpostavljene čebele in tudi hrošči, med katerimi so zelo prizadeti govnači. Avtorja opozarjata, da je za marsikatero vrsto premalo podatkov za natančne ocene, a sklepati gre, da jim gre podobno slabo.

Se pa v večini okoliščin znajdejo tudi zmagovalci, ki izkoriščajo praznino, ki nastane po izginotju ene vrste. Verjetno je, da bodo muhe, ščurki in še nekateri drugi škodljivci uspevali v spremenjenih razmerah.

Avtorji še opozarjajo na vpliv na prehranjevalno verigo, saj so številne ptice, ribe in plazilci odvisni od žuželk. Posledično bodo tudi te vrste izginjale.