Sunita Williams: Največja težava je bila, kako povedati družini o zapletih

Sunita »Suni« Williams je bila trikrat na Mednarodni vesoljski postaji (ISS), ki kroži dobrih 400 kilometrov nad našimi glavami. Skupno je tam preživela 608 dni. Te dni se znova mudi v Sloveniji, kjer se je srečala z več ministri, raziskovalci in predstavniki podjetij, ki delujejo na vesoljskem področju. Kot pravi, so zdaj za ta sektor posebej vznemirljivi časi, saj vanj vstopajo številna komercialna podjetja, pred nami pa so tudi velike odprave – Nasa se pripravlja na ponovni pristanek na Luni, naslednji veliki korak pa je pristanek na Marsu.

Po vesolju je potovala s kar štirimi različnimi plovili: najprej z raketoplanom decembra 2006, nato z ruskim sojuzom julija 2012, nazadnje z Boeingovim starlinerjem junija 2024, vrnila pa se je s Spacexovim dragonom marca lani.

»Prvi polet z raketoplanom je bil vsekakor najbolj poseben, ker je to prvič, ko narediš nekaj novega. Ko sem potovala s sojuzom, sem bila na levem sedežu, torej na sedežu pilota, in sem imela precej dela s preklapljanjem stikal. Starliner pa je bilo novo plovilo in sem mu posvetila kar nekaj let, da smo se naučili, kako deluje. Precej posebno je leteti s popolnoma novim plovilom, z Butchem sva se tega zelo veselila. Nikogar pred tem tudi niso izstrelili na vrhu rakete atlas V. Prvi dan je bil popoln. Ko vesoljsko plovilo deluje pravilno, je letenje absolutno sanjsko. Drugi dan pa so nastopile težave.«

Tako sta s kolegom Barryjem »Butchem« Wilmorom zaradi zapletov namesto osem dni na postaji ostala kar devet mesecev. »Resne težave smo imeli, zato je bil dan, ko smo se priklopili na postajo, res zelo dober dan,« je spomnila. To je bil prvi polet za starliner s posadko na krovu in izkazalo se je, da plovilo ne deluje, kot bi moralo; odpovedalo je več sistemov, tudi potisniki za usmerjanje plovila.

Nekaj časa je bilo precej negotovo, ali bo plovilo sploh prispelo do postaje. Izšlo se je dobro, pri Nasi in Boeingu so nato vladali napeti tedni testiranj in odločanj, ali naj se astronavta na trdna tla tudi vrneta s starlinerjem ali ne. Na koncu so se odločili, da se bosta vrnila s Spacexovim dragonom, s katerim sta se na postajo pripeljala astronavt Nick Hague in kozmonavt Aleksandr Gorbunov.

»Prihod domov z dragonom je bil precej zanimiv, zlasti pristanek v vodi. Pravili so, da so okoli kapsule skakali delfini, a jih nisem videla. Morda prihodnjič,« se je zasmejala. Zelo se je razveselila snidenja z družino, morda še nekoliko bolj z njenimi psi. »Od nekdaj smo imeli v družini živali. To so tako pristna bitja, psi ali mačke se ne pretvarjajo, ko izkazujejo ljubezen,« je dejala Williamsova, ki si je v otroštvu želela postati veterinarka.

Sunita Williams in Butch Wilmore FOTO: Brandon Bell/AFP

Sunita Williams je nadvse uživala v vesolju, tako ni bila prav posebej jezna, da se je njena zadnja odprava na ISS podaljšala. »Največja težava je bila, kako povedati družini in prijateljem, a ko sem povedala mami, mi je odvrnila: Zabavaj se. Vedo namreč, kako rada sem v vesolju,« je pojasnila in dodala, da je pri takšnem delu podpora družine še kako pomembna.

Na postaji je dela veliko: od raznoraznih eksperimentov do popravil postaje. »Hitro sem se zaposlila. Nisem bila natančno izurjena za vsa opravila, saj daljše bivanje ni bilo predvideno, a pomagale so izkušnje. Na postaji je delo skupinsko, tako si lahko pomagamo,« je poudarila in dodala nasvet: »Ko se znajdeš v negotovi situaciji, je najbolje, da poprimeš za neko delo ali pa da se česa novega naučiš.« Starliner se je takrat na Zemljo vrnil prazen, v Nasi so se pred kratkim odločili, da bo naslednja odprava za to plovilo le tovorna, šele nato bo vanj znova sedla posadka.

Trmasta po mami

Podaljšano bivanje v vesolju je ni zelo prizadelo, k čemur je pripomogla tudi njena osebnost. »Mislim, da sem trmasta po materinem delu družine, da sem malo Slovenka,« se je zasmejala. Astronavte morajo po njenih besedah odlikovati tudi radovednost in sposobnost nenehnega postavljanja vprašanj ter želja po učenju.

»Na postaji izvajamo različne znanstvene poskuse, čeprav nismo znanstveniki. Ne vemo vsega, a lahko vprašamo, lahko opazujemo in odkrijemo tudi nepričakovano,« je poudarila. Na postaji ji ni bilo dolgčas. Poleg dela morajo tudi veliko skrbeti za fizično pripravljenost. Mikrogravitacija namreč negativno vpliva na mišice, kosti in kardiovaskularni sistem.

»Zelo rada telovadim, a je vsak dan, ko stopiš na tekaško stezo ali se postaviš na opremo za dvigovanje uteži, malo naporno. Želiš si še kaj drugega, na primer iti na sprehod ali pa zaplavati. A tam zgoraj so omejitve. In prav zato moraš biti trmast,« je dejala astronavtka, ki je tudi med zadnjim bivanjem na postaji opravila vesoljski sprehod ali, povedano drugače, vzdrževalna dela na zunanji strani postaje. »Vesoljski sprehodi so fizično in psihično precej zahtevni,« je poudarila. Priprave za izhod – astronavti morajo med drugim več ur dihati mešanico zraka z večjimi koncentracijami kisika, da preprečijo dekompresijsko bolezen – so dolgotrajne, poseben je tudi skafander. Williamsova je sicer v svoji karieri opravila devet izhodov iz postaje in je na »prostem« v vesolju preživela 62 ur.

Sunita Williams v centru Noordung FOTO: MZEZ  

Kljub obilici dela na postaji pa si astronavti vsekakor vzamejo čas, da preprosto uživajo v razgledu. Sunita Williams bi to privoščila prav vsakemu Zemljanu. »Zemlja je čudovit planet. Lani poleti smo imeli tudi nekaj neverjetnih polarnih sijev in vesoljska postaja je letela naravnost skozi rdeče in vijoličaste odtenke. Spektakularno.«

Sunita Williams in Butch Wilmore med bivanjem na postaji FOTO: Nasa/AFP

Bivanje na Luni

Astronavtka, ki je še posebej povezana z Lešami pri Tržiču, rojstnim krajem njene prababice Marije Bohinec, bo v okviru obiska Slovenije spoznala tudi delovanje Nordijskega centra Planica in Laboratorija za gravitacijsko fiziologijo Instituta Jožef Stefan v Planici, kjer v sodelovanju z Evropsko vesoljsko agencijo proučujejo vpliv mikrogravitacije na človeško telo. Pred kratkim je na ISS eden izmed astronavtov imel zdravstvene težave, zato bodo odpravo posadke Crew-11 predčasno zaključili in astronavte spravili na trdna tla.

Sunita Williams k sreči ni nikoli imela zdravstvenih težav, a tudi na take primere so astronavti pripravljeni. »Statistika govori, da bi nujno medicinsko evakuacijo morali verjetno imeti že veliko prej, pa je ta prva taka v 25 letih življenja na postaji, tako da je pravzaprav presenetljivo, da se to zdaj dogaja prvič. Astronavti imamo vedno na voljo zdravnika, da se z njim pogovorimo. Imamo tudi veliko opreme in znanje za začetne medicinske postopke,« je dejala. Od 2. novembra 2000 je Mednarodna vesoljska postaja stalno naseljena.

Po vrnitvi domov astronavte čaka rehabilitacija, da izničijo učinke mikrogravitacije. Kot je dejala, je po prihodu z zadnje odprave marca letos potrebovala dober dan, da je lahko normalno delovala, precej utrujena pa je bila še kak mesec. »Prav oprema za telesno pripravljenost na postaji je zelo pomembna. A to so velike naprave in izziv bo, kako narediti podobne, a manjše, ko bomo šli v manjših vesoljskih plovilih najprej na Luno, nato na Mars. Veliko raziskav je o prehrani in vadbi, da bomo ugotovili optimalne kombinacije.«

Sunita Williams je Slovenijo v preteklosti že večkrat obiskala, še posebej je povezana z Lešami pri Tržiču, rojstnim krajem njene prababice Marije Bohinec. FOTO: MZEZ  

Ameriška vesoljska agencija je trenutno v sklepnih pripravah na izstrelitev odprave Artemis 2, ki bo četverico astronavtov popeljala okoli Lune. Čez dve leti si Američani želijo znova stopiti na površje Lune, in sicer pristanek načrtujejo v bližini južnega pola. Nanjo želijo stopiti tudi Kitajci, tako vlada nova vesoljska tekma kot v 60. letih, ko sta se za ta veliki dosežek potegovali ZDA in Rusija.

Sunita Williams verjame, da bodo ljudje v doglednem času stalno bivali in delovali na Luni. »Mislim, da je dobro, da malo tekmujemo, to nas malo prisili, da se stvari premaknejo. Upam, da bo Artemis 2 izstreljena prihodnji mesec. Na južni pol Lune smo poslali tudi več robotskih odprav, ki so bolj ali manj uspešno pristale. Vseskozi se učimo.«

Meni tudi, da je prav, da si prizadevamo za pristanek na sosednjem planetu. »Potrebujemo velike načrte. Želim pa si, da bi na Marsu pristali v imenu celotnega človeštva – združeni,« je poudarila in dodala, da imajo takšne odprave vedno multiplikativne učinke. »Stranski produkt so tehnologije, ki jih nato uporabljamo tudi v vsakdanjem življenju. To so velike odprave, ki potrebujejo sodelovanje.«

Nasa sicer skupaj z ameriškim ministrstvom za energijo načrtuje razvoj jedrskih reaktorjev, ki bi delovali na površju Lune in v orbiti. Jedrski sistem bi bil sposoben proizvajati varno in učinkovito električno energijo v velikih količinah, ki bi lahko delovala več let brez potrebe po ponovnem polnjenju. Postavitev reaktorja bi omogočila daljše odprave na Luni, saj bi bilo pridobivanje energije neodvisno od sončne svetlobe ali temperature. 

Sunita Williams po vrnitvi iz vesolja FOTO: Nasa

Astronavtka je bila pri nas že večkrat in ob tokratnem obisku je vsekakor opazila napredek, ki ga je Slovenija naredila na vesoljskem področju. Od lani je Slovenija tudi polnopravna članica Evropske vesoljske agencije.

»Štirje astronavti s slovenskim poreklom (poleg nje še Randy Bresnik, Ronald Šega in Jerry Linenger) so bili v vesolju, morda je čas, da v vesolje pošljete astronavta iz Slovenije.« Slovenci se seveda lahko – in so se tudi že – prijavili na razpise Evropske vesoljske agencije za nove astronavte.

»Življenje je polno preizkušenj, a z dovolj trme, po kateri slovite, lahko storite vse, kar si želite. Moj načrt ni bil, da bi bila astronavtka, a vendar se je izkazalo, da tudi to zmorem,« je dejala astronavtka, ki se rada vrača v deželo na sončni strani Alp, ker se tu počuti zelo domače.

Kot je še poudarila, je na postaji zelo pomembno tudi druženje ob hrani; poveselijo se ob praznikih, kolegu so za rojstni dan pripravili torto. Sunita Williams je znana tudi po tem, da je v vesolje odnesla kranjsko klobaso, ki so jo pripravili v Clevelandu. Kot je dejala, si je ob tokratnem obisku pristno slovensko tudi že privoščila.