Superračunalnik je kot bager, ki je zamenjal lopato

Jona Novljan deluje v Laboratoriju za RNA omrežja Kemijskega inštituta in na Inštitutu za biološke in kemijske sisteme pri Tehnološkem inštitutu v Karlsruheju.

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Moje delo ne bi bilo mogoče brez superračunalnika Vega. Ta znanstvenikom po vsej Sloveniji omogoča dostop do »mišic«, ki jih potrebujemo za učenje modelov umetne inteligence in analiziranje vedno večje količine na novo nastajajočih bioloških podatkov. Podobno je, kot da bi se nekaj dni z lopato trudili izkopati luknjo, potem pa pride sosed z bagrom in z nekaj zamahi opravi celotno delo.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

V naših celicah imamo »knjigo receptov«, ki se imenuje DNK. Naša celica jo lahko odlično bere in iz nje »skuha« vse, kar potrebujemo za pravilno delovanje. Tudi mi jo lahko beremo, vendar v njej najdemo le kombinacije črk A, C, G, in T. Teh je res ogromno, več kot 3 milijarde. Moje delo in delo mojih kolegov je, da poskušamo prevesti ta »jezik« in razvozlati vsa navodila. Razumevanje teh je ključno za zdravljenje bolezni, saj lahko narobe »skuhane« recepte popravimo le, če navodila dobro poznamo. Trudim se jih razvozlati z modeli umetne inteligence, ki namesto mene razvozlajo genomski jezik in ga z dovolj truda tudi prevedejo v ljudem razumljivo obliko.

Zakaj imate radi znanost?

Mislim, da imamo vsi na neki način radi znanost in da smo pravzaprav vsi znanstveniki. Znanstveniki smo vsakič, ko nečesa ne vemo in zato o tem kaj preberemo, ko nam nekaj ne uspe in poskusimo malo drugače, da vidimo, ali bo zdaj boljše. Ko torej opazujemo svet okoli sebe, postavljamo vprašanja in iščemo razlage. Znanost je proces, v katerem sistematično iščemo objektivne dokaze za vprašanja in tako pridemo do zanesljivih rešitev ter odkrijemo nekaj resnično novega. In ker sem človek, ki ga nenehno zanima kaj novega, mi znanost ponuja izjemno priložnost, da lahko iščem odgovore na vedno nova vprašanja.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Če se vrnemo k nepravilno »skuhanim receptom«, lahko tukaj spet najdemo povezavo. Recimo, da dešifriramo »recept« v zdravi celici in ugotovimo, da v njem piše, naj se doda ščepec soli, nato pa razvozlamo še recept v rakavi celici in vidimo, da tam piše, naj se doda 500 gramov soli. To nam pove dve stvari, prek katerih lahko rakavo celico zdravimo. Najprej, da bodo rakave celice zelo slane, in če najdemo zelo slano celico, to verjetno nakazuje, da je rakava. In drugič, če nam uspe zmanjšati slanost v rakavih celicah, bomo morda preprečili njihovo širitev. To je resda poenostavljen primer, vendar je razvozlavanje DNK in RNK v marsičem podobno takšnemu »branju receptov« in lahko ponudi zelo pomembne uvide za razvoj novih oblik zdravljenja.

Kdaj ste vedeli, da boste raziskovalec?

Podzavestno verjetno že, ko sem v osnovni šoli prvič prebral revijo Science Illustrated in tako prišel v stik z znanostjo. Bolj resno pa sem na to pomislil med študijem, ko sem si začel zastavljati vprašanja, na katera sem dobil odgovor »še ne vemo«.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Vse, kar me odpelje stran od računalnika. To so družina in prijatelji, hribi, potovanja, kuhanje, šport, trenutno pa sem tudi desna roka punci pri planiranju poroke.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Predvsem na več čiste energije – vetrne, sončne, vodne in jedrske, vsake v ustrezni meri. Nujen je bistveno večji vložek v njihov razvoj in gradnjo, saj lahko le z zadostno količino čiste energije rešimo izzive človeštva, kot so globalno segrevanje, razvoj umetne inteligence, produktivnost gospodarstva in še marsikaj.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Predvsem prilagodljivost. Znanost je žal precej drugačna od večine drugih projektov, kjer je cilj običajno znan, naloga pa je le odkriti pot do tja. V znanosti pogosto ne poznamo ne cilja ne poti, zato moramo skoraj vsak dan svoje razmišljanje prilagajati rezultatom. Kot za kogarkoli drugega je tudi za znanstvenike težko iz dneva v dan spreminjati načrte in ideje. A prav ta vztrajnost je ključna za nova odkritja.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Mislim, da bomo med mojim življenjem izvedeli še veliko več o procesih staranja. Upam, da bomo lahko z različnimi terapijami, predvsem genskimi, izboljšali kvaliteto življenja tudi v pozni starosti.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Seveda, počitnic se nikoli ne branim.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Če lahko izbiram tudi med še živečimi, bi bil to najverjetneje prof. dr. Robert Sapolsky. Njegovo delo in predavanja na področju biologije vedenja so nekaj, kar bi moral poznati vsak, ki želi bolje razumeti sebe in ljudi okoli sebe.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Glede na prejšnji odgovor predlagam knjigo dr. Sapolskyja, ki je prevedena tudi v slovenščino, Obnašaj se!: biologija človeka v najboljši in najslabši izvedbi. Knjiga je napisana tako za znanstvenike kot za poljudne znanstvenike. Predvsem za vse, ki jih zanima vpliv biologije na človekovo obnašanje.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Mogoče to, kako dostopno je postalo to »branje receptov« oziroma sekvenciranje novih generacij. Za 500 do 1000 evrov se lahko sekvencirajo vsi »recepti« v celici oziroma celoten genom. To pomeni, da lahko do črke natančno izveš vsa navodila, ki so v vsaki celici tvojega telesa. Osupljivo, sploh glede na to, da je sekvenciranje prvega genoma stalo kar 2,7 milijarde dolarjev.