
Postanite naročnik | že od 14,99 €

Asist. dr. Blaž Kamenik je raziskovalec na Katedri za energetsko procesno in okoljsko strojništvo Fakultete za strojništvo Univerze v Mariboru.
Najpogosteje uporabljam liofilizator. Če bi ga moral opisati po domače: to je naprava, ki zna iz zamrznjene snovi odstraniti vodo, ne da bi jo prej stopila. Nekakšen zelo napreden »sušilnik za led«.
Raziskujem liofilizacijo, postopek sušenja pri temperaturah pod ničlo. Snov najprej zamrznemo, nato znižamo tlak, da led ne preide v vodo, ampak se spremeni naravnost v paro. Tako dobimo zelo suh in porozen produkt. Moje delo je, da ta proces merim, razumem in z računalniškim modelom ustvarim njegov digitalni dvojček. To je kot simulator letenja, le da namesto letala spremljamo, kaj se dogaja v liofilizatorju. Tako lahko proces izboljšamo, ne da bi vsakič delali dolge in drage poskuse.
Ker je kot dobra detektivka: na začetku imaš skrivnost, nato nekaj sledi, pri čemer je veliko napačnih osumljencev. Potem poskušaš, meriš, razmišljaš, včasih malo obupaš, zatem pa se nenadoma nekaj sestavi. Najbolj me pritegnejo izzivi, ki so ravno na meji mojega razumevanja. Tam se največ naučim, čeprav je včasih treba kar pošteno stisniti zobe.
Boljše razumevanje liofilizacije lahko pomaga skrajšati in poceniti proizvodnjo, pri tem pa porabiti manj energije. To pomeni okolju prijaznejši proces. Ker se liofilizacija pogosto uporablja pri zdravilih, pa lahko boljši proces dolgoročno pomeni tudi dostopnejša zdravila. Skratka: manj energije, manj stroškov, več učinkovitejšega sušenja.

Zunaj raziskovanja poskušam čim manj raziskovati kavč. Rad hodim v hribe, včasih sem precej plezal, trenutno pa največ časa namenim konjeništvu. Konji poskrbijo, da ostaneš prizemljen – včasih metaforično, včasih pa tudi zelo dobesedno.
Radovednost, vztrajnost in sposobnost, da znaš na problem pogledati tudi z drugega zornega kota. Dober znanstvenik ne verjame prvi razlagi samo zato, ker lepo zveni. Vpraša se, kaj pa, če ni tako. In potem to preveri, tudi če je poskus treba ponoviti večkrat.
Verjetno nekaj, česar si danes še ne znamo dobro predstavljati. Največji preskoki se pogosto zgodijo tam, kjer najprej sploh ne vemo, katero vprašanje bi morali zastaviti. Morda bo povezano z energijo, umetno inteligenco, biologijo ali čim čisto tretjim. Upam pa, da nas bo prijetno presenetilo.
Ne. Mars je zanimiv, ampak mislim, da imamo na domačem planetu še dovolj tehničnih izzivov, ki jih moramo rešiti. Poleg tega imam rad zrak, hribe in kavo brez skafandra.
Glede kratkoročne prihodnosti menim, da je najčistejša oblika jedrska fisija, gledano dolgoročno pa jedrska fuzija, ki trenutno še ni dovolj razvita. Je pa res, da bo najverjetneje odkrita tudi kakšna nova oblika vira energije, o kateri še nimamo pojma.
Z Leonardom da Vincijem. Bil je umetnik, izumitelj, opazovalec in inženir, še preden je za marsikatero njegovo idejo obstajala tehnologija. Mislim, da bi bila to kava, pri kateri bi iz serviete nastal načrt za leteči stroj.
Priporočil bi youtube kanala Kurzgesagt – In a Nutshell in Veritasium. Prvi zelo zapletene teme razloži jasno, lepo animirano in brez občutka, da moraš imeti zraven kalkulator, tri učbenike in kavo v infuziji. Drugi pa pokaže, da znanost ni samo laboratorij, ampak se skriva tudi v vsakdanjih stvareh – od svetlobe in elektrike do vprašanj, o katerih se nam zdi, da jih razumemo, pa nas potem presenetijo.
Liofilizacija ni samo eksotična laboratorijska beseda. Veliko zdravil, ki jih uporabljamo, je pripravljenih prav s tem postopkom. Presenetljivo pa je tudi, da so podoben pristop v preprosti obliki uporabljali že Inki, ko so sušili krompir. Torej: kar danes počnemo s sodobno napravo in senzorji, ima korenine tudi v zelo starih, pametnih opazovanjih narave.
Komentarji