Tako se peščeni vihar vali po površju Marsa
V svoj objektiv je impresivno igro narave na rdečem planetu ujel orbiter Mars Express Evropske vesoljske agencije.
Odpri galerijo
Peščeni vihar na Marsu. FOTO: ESA/DLR/FU Berlin
Na Marsu trenutno divja ogromen peščeni vihar. Mars Express Evropske vesoljske agencije (ESA) je aprila ujel impresivno gmoto prašnih oblakov (na desni strani fotografije), ki se valijo v bližini severnega pola.
Kot so danes pojasnili pri ESA, je bil fotografirani eden izmed manjših, ki so jih opazovali v preteklih mesecih. Precej južneje se je konec maja začel razvijati zdaj že globalni vihar, ki obkroža celoten planet. Kot so zapisali pri Nasi, so znanstveniki vihar začeli opazovati 30. maja, do 20. junija je »objel« celoten planet.
Pesek in prah v atmosferi blokirata sončno svetlobo, kar je zelo slaba novica za Nasinega roverja Opportunity, ki prek solarnih panelov polni svoje baterije. Od sredine junija je tako rover v hibernaciji, kako bo peščeni vihar vplival nanj oziroma ali bodo sploh še lahko pri skoraj 15 let starem roverju vzpostavili vse povezave in komunikacijo, še ni jasno. Pri Nasi so optimistični, saj prah deluje tudi kot atmosferski izolator in nočne temperature niso tako nizke kot sicer in te trenutne bi lahko rover prenesel.
Pri evropski agenciji so zapisali, da peščeni viharji redno divjajo med poletjem na južni polobli, ko je na eliptični krožnici planet bližje Soncu. Več sončnega obsevanja povzroča večje temperaturne razpone med dnevom in nočjo in tako zračne mase hitreje zaokrožijo in s tal pobirajo prašne delce.
Viharji so sicer impresivni, tako vizualno kot tudi v intenziteti ter trajanju, so pa, tako ESA, manj močni v primerjavi z orkani na našem planetu. Na Marsu je namreč nižji zračni pritisk in vetrovi praviloma dosegajo le polovične hitrosti v primerjavi z vetrovi na Zemlji. V spremljanje trenutnega viharja je vpetih pet orbiterjev evropske in ameriške vesoljske agencije, pa tudi rover Curiosity, ki pa zaradi jedrskega pogona ni prizadet. Razumevanje razvoja takšnih dogodkov na Marsu je ključno za načrtovanje prihodnjih misij, so še dodali pri ESA.
Pri Nasi so pojasnili, da neurje spremljajo orbiterji Mars Reconnaissance Orbiter (MRO), Mars Odyssey, in Mars Atmosphere in Volatile EvolutioN (MAVEN). Mars Odyssey uporablja predvsem termični instrument, s katerim znanstveniki merijo temperature na površju in v atmosferi ter količino prahu v ozračju. Znanstveniki še vedno ne razumejo, kako se ti viharji spremenijo v globalni dogodek. MRO uporablja dva instrumenta za preiskovanje viharjev. Na eni strani kamera mapira planet in tako spremlja evolucijo nevihte, na drugi strani pa klimatski instrument meri spreminjanje atmosferske temperature. Tako kot na Zemlji tudi spremembe temperatur na Marsu lahko vplivajo na veter in celo na kroženje celotne atmosfere. To se lahko spremeni v povratno zanko, sonce lahko spremeni temperaturo prahu v ozračju, kar spremeni vetrove, ki nato s tal pobirajo še več prahu. Znanstveniki želijo vedeti, kje se zračne mase dvigujejo in kje spuščajo. Razumeti želijo tudi, zakaj se takšna globalna neurja pojavijo le na nekaj let.
MAVEN je po besedah vodje misije Bruca Jakoskyja komaj čakal takšno neurje. Orbiter sicer preučuje vplive peščenega viharja na zgornjo plast Marsove atmosfere, to je več kot 100 km nad površjem, do tega dela prah ne pride. V misiji skušajo dognati, kaj se je zgodilo z zgodnjo atmosfero Marsa, ki je bila v preteklosti zagotovo debelejša. Raziskovalci so sicer ugotovili, da je sončev veter več sto milijonov let odpihoval atmosfero, a še vedno ostajajo neznanke, ki jih skušajo razvozlati, med drugim tudi to, kako takšno peščeno neurje vpliva na pobeg atmosferskih molekul v vesolje. In rover Curiosity? Trenutno opravlja kar dve nalogi: vrta in spremlja »vreme«. Z znanstvenimi instrumenti ugotavlja, količino in velikost prašnih delcev, pa tudi, kako se spreminja zračni pritisk.
Kot so danes pojasnili pri ESA, je bil fotografirani eden izmed manjših, ki so jih opazovali v preteklih mesecih. Precej južneje se je konec maja začel razvijati zdaj že globalni vihar, ki obkroža celoten planet. Kot so zapisali pri Nasi, so znanstveniki vihar začeli opazovati 30. maja, do 20. junija je »objel« celoten planet.
Pri Nasi menijo, da bo neurje trajalo še nekaj mesecev.
Pesek in prah v atmosferi blokirata sončno svetlobo, kar je zelo slaba novica za Nasinega roverja Opportunity, ki prek solarnih panelov polni svoje baterije. Od sredine junija je tako rover v hibernaciji, kako bo peščeni vihar vplival nanj oziroma ali bodo sploh še lahko pri skoraj 15 let starem roverju vzpostavili vse povezave in komunikacijo, še ni jasno. Pri Nasi so optimistični, saj prah deluje tudi kot atmosferski izolator in nočne temperature niso tako nizke kot sicer in te trenutne bi lahko rover prenesel.
Pri evropski agenciji so zapisali, da peščeni viharji redno divjajo med poletjem na južni polobli, ko je na eliptični krožnici planet bližje Soncu. Več sončnega obsevanja povzroča večje temperaturne razpone med dnevom in nočjo in tako zračne mase hitreje zaokrožijo in s tal pobirajo prašne delce.
Viharji so sicer impresivni, tako vizualno kot tudi v intenziteti ter trajanju, so pa, tako ESA, manj močni v primerjavi z orkani na našem planetu. Na Marsu je namreč nižji zračni pritisk in vetrovi praviloma dosegajo le polovične hitrosti v primerjavi z vetrovi na Zemlji. V spremljanje trenutnega viharja je vpetih pet orbiterjev evropske in ameriške vesoljske agencije, pa tudi rover Curiosity, ki pa zaradi jedrskega pogona ni prizadet. Razumevanje razvoja takšnih dogodkov na Marsu je ključno za načrtovanje prihodnjih misij, so še dodali pri ESA.
Pri Nasi so pojasnili, da neurje spremljajo orbiterji Mars Reconnaissance Orbiter (MRO), Mars Odyssey, in Mars Atmosphere in Volatile EvolutioN (MAVEN). Mars Odyssey uporablja predvsem termični instrument, s katerim znanstveniki merijo temperature na površju in v atmosferi ter količino prahu v ozračju. Znanstveniki še vedno ne razumejo, kako se ti viharji spremenijo v globalni dogodek. MRO uporablja dva instrumenta za preiskovanje viharjev. Na eni strani kamera mapira planet in tako spremlja evolucijo nevihte, na drugi strani pa klimatski instrument meri spreminjanje atmosferske temperature. Tako kot na Zemlji tudi spremembe temperatur na Marsu lahko vplivajo na veter in celo na kroženje celotne atmosfere. To se lahko spremeni v povratno zanko, sonce lahko spremeni temperaturo prahu v ozračju, kar spremeni vetrove, ki nato s tal pobirajo še več prahu. Znanstveniki želijo vedeti, kje se zračne mase dvigujejo in kje spuščajo. Razumeti želijo tudi, zakaj se takšna globalna neurja pojavijo le na nekaj let.
MAVEN je po besedah vodje misije Bruca Jakoskyja komaj čakal takšno neurje. Orbiter sicer preučuje vplive peščenega viharja na zgornjo plast Marsove atmosfere, to je več kot 100 km nad površjem, do tega dela prah ne pride. V misiji skušajo dognati, kaj se je zgodilo z zgodnjo atmosfero Marsa, ki je bila v preteklosti zagotovo debelejša. Raziskovalci so sicer ugotovili, da je sončev veter več sto milijonov let odpihoval atmosfero, a še vedno ostajajo neznanke, ki jih skušajo razvozlati, med drugim tudi to, kako takšno peščeno neurje vpliva na pobeg atmosferskih molekul v vesolje. In rover Curiosity? Trenutno opravlja kar dve nalogi: vrta in spremlja »vreme«. Z znanstvenimi instrumenti ugotavlja, količino in velikost prašnih delcev, pa tudi, kako se spreminja zračni pritisk.
