Tako zveni veter na Marsu
Originalni zvok ima zelo nizke frekvence, zato so ga dvignili za dve oktavi in posnetek prilagodili našim ušesom.
Odpri galerijo
Insight: bakren šesterokotnik je seizmometer, za njim je zaščitni pokrov. FOTO: NASA/JPL-Caltech
Nasin lander za raziskovanje notranjosti Marsa, ki je na novem planetu pristal 26. novembra, počasi razprostira svoje znanstvene instrumente in »prisluškuje« dogajanju. Tako je Insight na Zemljo poslal prve posnetke Marsovega vetra (na posnetku od 0.50).
Občutljivi senzorji so ujeli tiho mrmranje, ki jih povzročajo vibracije vetra, ki je po ocenah 1. decembra, ko je nastal posnetek, pihal s hitrostjo pet do sedem metrov na sekundo od severozahoda proti jugovzhodu. Ta smer ustreza tudi iz orbite opaženih premikajočih se peščenih vrtincev.
»Posneti to je bil nepričakovan priboljšek,« je poudaril Bruce Banerdt, vodja programa pri Nasinem laboratoriju za reaktivni pogon (JPL). Dodal je, da je misija osredotočena na merjenje premikanja Marsa in v to je vključeno tudi zvočno valovanje.
Veter sta zaznala dva izjemno občutljiva senzorja, in sicer senzor za zaznavanje zračnega tlaka in seizmometer, ki trenutno še počiva na samem landerju, preden ga bo robotska roka namestila na tla in prekrila z zaščitnim pokrovom. Kot so pojasnili pri JPL, sta instrumenta zvok posnela na različna načina. Senzor za zračni tlak, ki bo sicer zbiral vremenske podatke, je zvok posnel neposredno. Seizmometer pa je posnel vibracije, ki so nastale ob dotiku vetra 2,2 metra širokih solarnih panelov, ki jih je lander že odprl.
Seizmometer za zdaj še lahko zaznava takšne vibracije, ko bo v nekaj tednih nameščen na tla bo s pokrovom zaščiten proti spremembam temperature ali vetra. Instrument SEIS, ki so ga razvili v Franciji, bo sicer namenjen predvsem spremljanju potresov in trkov meteoritov. Ko se na Zemlji zgodi potres, se po notranjosti planeta odbijajo vibracije. SEIS bo meril, ali imajo potresi na Marsu podoben efekt, kar bo več povedalo o sestavi notranjosti. S tem bodo znanstveniki dobili vpogled ne le v Mars, ampak v vse zemeljske planete. SEIS ima poleg glavnega seizmometra še kratkoperiodične silicijeve senzorje, ki so jih razvili na londonskem kolidžu Imperial in Oxfordu. Ti senzorji, kot so pojasnili pri Nasi, delujejo že na samem krovu landerja in zaznavajo frekvence, neslišne človeškemu ušesu.
Surovi posnetki so s tako nizkimi frekvencami, da jih ne moremo slišati, zato so jih dvignili za dve oktavi in jih prilagodili našim čutilom. Nizke frekvence so posledica izjemno tanke atmosfere, ki je skoraj v celoti sestavljena iz ogljikovega dioksida.
Pri Nasi so ob tem še napovedali, da se lahko v prihodnjih letih obetamo še precej jasnejših zvokov, ko bodo na rdeči planet poslali rover, opremljen z dvema mikrofonoma. Eden bo posnel zvok pristajanja, drugi pa bo snemal zvoke laserja ob trkih v različne materiale. Glede na frekvenco bodo lahko ugotavljali, za kakšno sestavo gre.
Občutljivi senzorji so ujeli tiho mrmranje, ki jih povzročajo vibracije vetra, ki je po ocenah 1. decembra, ko je nastal posnetek, pihal s hitrostjo pet do sedem metrov na sekundo od severozahoda proti jugovzhodu. Ta smer ustreza tudi iz orbite opaženih premikajočih se peščenih vrtincev.
»Posneti to je bil nepričakovan priboljšek,« je poudaril Bruce Banerdt, vodja programa pri Nasinem laboratoriju za reaktivni pogon (JPL). Dodal je, da je misija osredotočena na merjenje premikanja Marsa in v to je vključeno tudi zvočno valovanje.
Veter sta zaznala dva izjemno občutljiva senzorja, in sicer senzor za zaznavanje zračnega tlaka in seizmometer, ki trenutno še počiva na samem landerju, preden ga bo robotska roka namestila na tla in prekrila z zaščitnim pokrovom. Kot so pojasnili pri JPL, sta instrumenta zvok posnela na različna načina. Senzor za zračni tlak, ki bo sicer zbiral vremenske podatke, je zvok posnel neposredno. Seizmometer pa je posnel vibracije, ki so nastale ob dotiku vetra 2,2 metra širokih solarnih panelov, ki jih je lander že odprl.
Seizmometer za zdaj še lahko zaznava takšne vibracije, ko bo v nekaj tednih nameščen na tla bo s pokrovom zaščiten proti spremembam temperature ali vetra. Instrument SEIS, ki so ga razvili v Franciji, bo sicer namenjen predvsem spremljanju potresov in trkov meteoritov. Ko se na Zemlji zgodi potres, se po notranjosti planeta odbijajo vibracije. SEIS bo meril, ali imajo potresi na Marsu podoben efekt, kar bo več povedalo o sestavi notranjosti. S tem bodo znanstveniki dobili vpogled ne le v Mars, ampak v vse zemeljske planete. SEIS ima poleg glavnega seizmometra še kratkoperiodične silicijeve senzorje, ki so jih razvili na londonskem kolidžu Imperial in Oxfordu. Ti senzorji, kot so pojasnili pri Nasi, delujejo že na samem krovu landerja in zaznavajo frekvence, neslišne človeškemu ušesu.
Solarni panel. FOTO: NASA/JPL-Caltech
Surovi posnetki so s tako nizkimi frekvencami, da jih ne moremo slišati, zato so jih dvignili za dve oktavi in jih prilagodili našim čutilom. Nizke frekvence so posledica izjemno tanke atmosfere, ki je skoraj v celoti sestavljena iz ogljikovega dioksida.
Pri Nasi so ob tem še napovedali, da se lahko v prihodnjih letih obetamo še precej jasnejših zvokov, ko bodo na rdeči planet poslali rover, opremljen z dvema mikrofonoma. Eden bo posnel zvok pristajanja, drugi pa bo snemal zvoke laserja ob trkih v različne materiale. Glede na frekvenco bodo lahko ugotavljali, za kakšno sestavo gre.
