Termiti so v Braziliji več tisoč let gradili obsežen sistem kupov zemlje
Male živalice so na površje izrinile okoli deset kubičnih kilometrov zemlje ali povedano drugače, za okoli 4000 velikih piramid v Gizi.
Odpri galerijo
Kupi zemlje so nastajali več tisoč let. Znanstveniki menijo, da nimajo nobene vloge in da gre le za odpadni material. Stožci so zaradi dreves in grmičevja slabo vidni, čeprav so visoki tudi štiri metre. FOTO: Current Biology
Na severovzhodu Brazilije se na 230.000 kvadratnih kilometrov, to je več kot enajstkrat večje od Slovenije, se skrito med grmičevjem in drevesi razprostira okoli 200 milijonov od dveh do štirih metrov visokih in do devet metrov širokih kupov zemlje.
Gre za delo termitov, ki ga lokalno prebivalstvo pozna pod imenom murundus. Graditeljski mojstri so obsežno mrežo nadzemnih stožcev gradili tudi več tisoč let, nekateri so po ocenah stari okoli 4000 let, navajajo znanstveniki v študiji, objavljeni na spletnem portalu Current Biology.
Območje, ki se ga človek zaradi glinaste za kmetijstvo neprimerne zemlje ni dotaknil, so pozidali termiti vrste Syntermes dirus. Kupi zemlje niso dom za druge insekte, kakor velja pri termitnjakih nekaterih drugih vrst, prav tako niso sistemi za prezračevanje, saj kupi nimajo lukenj oziroma kakršnega koli vzorca. Raziskovalci zato menijo, da gre najverjetneje le za odpadni material, ki so ga termiti odvrgli na površje, ko so kopali podzemne rove, v katerih živijo.
Na površje so, kot ocenjujejo, marljivi delavci izrinili okoli deset kubičnih kilometrov zemlje. To je toliko, da bi lahko zgradili okoli 4000 velikih piramid v Gizi, in zato se brazilske strukture uvršajo med enega največjih ekosistemov, ki ga je ustvarila ena sama vrsta.
Enajst kupov so natančneje preučili in ugotovili, da je njihova starost od 690 do 3820 let. Stožci se dvigajo v razmaku okoli 20 metrov in iz zraka rišejo lep vzorec. »Če bi drevesa in grmičevje izginili in bi se stožci videli v vsej svoji lepoti, bi to slavili kot enega izmed naravnih čudes sveta,« je za Washington Post dejal Stephen Martin, entomolog z britanske univerze Salford, ki je eden izmed avtorjev študije.
A grmičevja je ravno dovolj, da je kupe težko opaziti. Brez dreves sicer termitov ne bi bilo na območju, saj se hranijo z odpadlim listjem.
»Mislim, da še nismo videli takšnih sprememb površja v takem obsegu, ki so jih naredile tako majhne živalice,« pa je dodal soavtor raziskave Roy Funch.
Pred znanstveniki je še veliko dela, saj morajo med drugim ugotoviti genetsko sliko termitov, da bodo ugotovili, kako so si v sorodu oziroma o kakšnem podzemnem kraljestvu pravzaprav govorijo.
Gre za delo termitov, ki ga lokalno prebivalstvo pozna pod imenom murundus. Graditeljski mojstri so obsežno mrežo nadzemnih stožcev gradili tudi več tisoč let, nekateri so po ocenah stari okoli 4000 let, navajajo znanstveniki v študiji, objavljeni na spletnem portalu Current Biology.
Območje, ki se ga človek zaradi glinaste za kmetijstvo neprimerne zemlje ni dotaknil, so pozidali termiti vrste Syntermes dirus. Kupi zemlje niso dom za druge insekte, kakor velja pri termitnjakih nekaterih drugih vrst, prav tako niso sistemi za prezračevanje, saj kupi nimajo lukenj oziroma kakršnega koli vzorca. Raziskovalci zato menijo, da gre najverjetneje le za odpadni material, ki so ga termiti odvrgli na površje, ko so kopali podzemne rove, v katerih živijo.
Na površje so, kot ocenjujejo, marljivi delavci izrinili okoli deset kubičnih kilometrov zemlje. To je toliko, da bi lahko zgradili okoli 4000 velikih piramid v Gizi, in zato se brazilske strukture uvršajo med enega največjih ekosistemov, ki ga je ustvarila ena sama vrsta.
Obsežen sistem kupov zemlje, ki so jo izrinili termiti v Braziliji. FOTO: Roy Funch/Current Biology
Enajst kupov so natančneje preučili in ugotovili, da je njihova starost od 690 do 3820 let. Stožci se dvigajo v razmaku okoli 20 metrov in iz zraka rišejo lep vzorec. »Če bi drevesa in grmičevje izginili in bi se stožci videli v vsej svoji lepoti, bi to slavili kot enega izmed naravnih čudes sveta,« je za Washington Post dejal Stephen Martin, entomolog z britanske univerze Salford, ki je eden izmed avtorjev študije.
A grmičevja je ravno dovolj, da je kupe težko opaziti. Brez dreves sicer termitov ne bi bilo na območju, saj se hranijo z odpadlim listjem.
»Mislim, da še nismo videli takšnih sprememb površja v takem obsegu, ki so jih naredile tako majhne živalice,« pa je dodal soavtor raziskave Roy Funch.
Pred znanstveniki je še veliko dela, saj morajo med drugim ugotoviti genetsko sliko termitov, da bodo ugotovili, kako so si v sorodu oziroma o kakšnem podzemnem kraljestvu pravzaprav govorijo.
