Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Znanoteh

Tiha cena, ki jo plačujemo za umetno inteligenco in nove tehnologije

Tehnologija nas kognitivno razbremenjuje, kar lahko vodi v slabši spomin, upad prostorskega spomina in erozijo kritičnega mišljenja.
Ugotovitve kažejo na tesno povezavo med zanašanjem na UI in manjšim kognitivnim naporom, čeprav smer te povezave še ni dokončno določena. FOTO: Joel Saget/AFP
Ugotovitve kažejo na tesno povezavo med zanašanjem na UI in manjšim kognitivnim naporom, čeprav smer te povezave še ni dokončno določena. FOTO: Joel Saget/AFP
16. 11. 2025 | 18:00
17. 11. 2025 | 18:02

Sokrat je v Fajdrosu pred več kot 2000 leti opozoril na nevarnost izuma pisave, ki naj bi ljudem prinesel pozabljivost, saj so se začeli preveč zanašati na »zunanje znake«, namesto da bi se zanašali na svoj spomin.

Danes, v dobi interneta, bi Sokrat morda podobno svaril pred tehnologijami, kot so Google, GPS in chatgpt. Tehnologije, ki naj bi nam olajšale življenje, nas lahko hkrati pripeljejo do zmanjšanja naših kognitivnih sposobnosti, saj nas spodbujajo, da se zanašamo na »zunanji spomin«, ki ga nosimo v oblaku.

Na primer, raziskava laboratorija MIT Media Lab o vplivu chatgptja na študente med pisanjem esejev dokazuje, da so udeleženci, ki so uporabili to orodje, kazali manjšo angažiranost in slabši spomin.

Kognitivna razbremenitev je, preprosto povedano, prenos miselnega bremena na zunanji medij. Ko si nekaj zapišemo, namesto da bi si poskušali zapomniti, pravzaprav razbremenimo možgane.

To počnemo vsakodnevno, na primer, ko si tri dni zapored pogledamo svoj pin na telefonu, ker je to lažje, kot da bi si ga poskušali zapomniti. Težava nastane, ker je prav ta miselni napor, ki se mu izognemo, ključen za utrjevanje spomina in učenje.

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine