Trpežnejši telefoni za čistejše okolje
Letos bo nastalo za petino več elektronskih odpadkov kot pred štirimi leti.
Odpri galerijo
Letos bomo ustvarili 50 milijonov ton elektronskih odpadkov. FOTO: Shutterstock
S prodorom digitalne tehnologije v vse pore vsakdanjega življenja so se dodobra spremenile potrošniške navade, kar se med drugim pozna pri vrsti in količini odpadkov, ki jih proizvedemo. Zato je kljub visoki ceni Applovih izdelkov razveseljivo, da so novi telefoni trpežnejši od predhodnikov.
Potem ko so nekateri kritiki iphone x razglasili za najbolj krhek telefon vseh časov, so v podjetju iz Cupertina očitno zaznali, da brezhibno delovanje in očarljiv videz še nista dovolj za potešitev zahtevne strokovne javnosti. Če verjamemo novinarjem tehnološkega portala CNet, je njegov naslednik iphone xs na tem področju naredil velik korak naprej: telefon je med testom vse padce in udarce preživel, ne da bi kateri od notranjih delov opreme počil. Tudi steklo se ni razbilo (telefone so spuščali z višine enega metra in višine oči, torej okoli 170 centimetrov), o čemer smo pisali v zadnjem Infotehu.
Pri Applu sicer ne skrivajo, da jim videz pomeni veliko več kot trpežnost. »Od nekdaj je naša vizija, da ustvarimo iphone z zaslonom čez vso sprednjo stran. Z iphonom x je vizija postala resničnost,« so zapisali ob izdaji telefona. Težko bi rekli, da se Samsung, Huawei, Sony in drugi od Appla bistveno razlikujejo.
Proizvajalci elektronskih naprav so lani izdelali poldrugo milijardo pametnih telefonov, po izkušnjah sodeč pa ima povprečni uporabnik en telefon manj kot dve leti. Strokovnjaki napovedujejo, da bo letos nastalo za petino elektronskih odpadkov več kot pred štirimi leti (50 proti 41,8 milijona ton). Čeprav med elektronske odpadke še zdaleč ne spadajo le telefoni, ni odveč podatek, da redkokateri pametni telefon tehta več kot 200 gramov.
Ker se odvisno od države le deset do štirideset odstotkov teh odpadkov zavrže pravilno, denimo reciklira, jih je večina prepuščena črnemu trgu. Združeni narodi so leta 2015 v poročilu zapisali, da se na črnem trgu vsako leto preproda za 11 do 16,5 milijarde evrov elektronskega blaga.
Večino teh odpadkov odpeljejo v Afriko in Azijo. Gansko odlagališče odpadkov Agbogbloshie omenjajo kot »največje svetovno e-smetišče«, čeprav o njegovi dejanski velikosti krožijo različne govorice. Ogromno pokvarjenih naprav, ki prispejo v Gano, namreč ne konča na odlagališču, temveč na prodajnih policah.
To ni nujno slabo. Spletni portal Medium opozarja, da prebivalci držav v razvoju, kot je Gana, lažje premostijo vrzel z bogatimi potrošniki v razvitih državah. Ali drugače: bolje imeti rahlo pokvarjen telefon, kot sploh ne imeti telefona.
Vseeno na smetišču ostane na tone neuporabnih (in nerazgradljivih) smeti. Države, kot je Gana, so zadnja leta še bolj obremenjene, saj je Kitajska, ki je bila dotlej glavno zbirališče elektronskih odpadkov, uvedla strožjo okoljevarstveno zakonodajo.
Umestno je vprašanje, ali lahko rešimo ta problem. Ne, piše Medium, lahko pa se z njim spoprimemo. Prvi korak je, da si Zahod preneha zatiskati oči in da umazanega posla ne prelaga več na manj razvite države. Drugi je zavedanje tehnoloških gigantov in drugih podjetij na tem področju, da nenehno menjavanje elektronskih naprav sicer koristi njihovemu poslovanju, a je škodljivo za okolje.
Potem ko so nekateri kritiki iphone x razglasili za najbolj krhek telefon vseh časov, so v podjetju iz Cupertina očitno zaznali, da brezhibno delovanje in očarljiv videz še nista dovolj za potešitev zahtevne strokovne javnosti. Če verjamemo novinarjem tehnološkega portala CNet, je njegov naslednik iphone xs na tem področju naredil velik korak naprej: telefon je med testom vse padce in udarce preživel, ne da bi kateri od notranjih delov opreme počil. Tudi steklo se ni razbilo (telefone so spuščali z višine enega metra in višine oči, torej okoli 170 centimetrov), o čemer smo pisali v zadnjem Infotehu.
Pri Applu sicer ne skrivajo, da jim videz pomeni veliko več kot trpežnost. »Od nekdaj je naša vizija, da ustvarimo iphone z zaslonom čez vso sprednjo stran. Z iphonom x je vizija postala resničnost,« so zapisali ob izdaji telefona. Težko bi rekli, da se Samsung, Huawei, Sony in drugi od Appla bistveno razlikujejo.
Razcvet črnega trga
Proizvajalci elektronskih naprav so lani izdelali poldrugo milijardo pametnih telefonov, po izkušnjah sodeč pa ima povprečni uporabnik en telefon manj kot dve leti. Strokovnjaki napovedujejo, da bo letos nastalo za petino elektronskih odpadkov več kot pred štirimi leti (50 proti 41,8 milijona ton). Čeprav med elektronske odpadke še zdaleč ne spadajo le telefoni, ni odveč podatek, da redkokateri pametni telefon tehta več kot 200 gramov.
Ker se odvisno od države le deset do štirideset odstotkov teh odpadkov zavrže pravilno, denimo reciklira, jih je večina prepuščena črnemu trgu. Združeni narodi so leta 2015 v poročilu zapisali, da se na črnem trgu vsako leto preproda za 11 do 16,5 milijarde evrov elektronskega blaga.
Letos bomo ustvarili 50 milijonov ton elektronskih odpadkov. FOTO: Shutterstock
Večino teh odpadkov odpeljejo v Afriko in Azijo. Gansko odlagališče odpadkov Agbogbloshie omenjajo kot »največje svetovno e-smetišče«, čeprav o njegovi dejanski velikosti krožijo različne govorice. Ogromno pokvarjenih naprav, ki prispejo v Gano, namreč ne konča na odlagališču, temveč na prodajnih policah.
To ni nujno slabo. Spletni portal Medium opozarja, da prebivalci držav v razvoju, kot je Gana, lažje premostijo vrzel z bogatimi potrošniki v razvitih državah. Ali drugače: bolje imeti rahlo pokvarjen telefon, kot sploh ne imeti telefona.
Dobro za poslovanje, škodljivo za okolje
Vseeno na smetišču ostane na tone neuporabnih (in nerazgradljivih) smeti. Države, kot je Gana, so zadnja leta še bolj obremenjene, saj je Kitajska, ki je bila dotlej glavno zbirališče elektronskih odpadkov, uvedla strožjo okoljevarstveno zakonodajo.
Umestno je vprašanje, ali lahko rešimo ta problem. Ne, piše Medium, lahko pa se z njim spoprimemo. Prvi korak je, da si Zahod preneha zatiskati oči in da umazanega posla ne prelaga več na manj razvite države. Drugi je zavedanje tehnoloških gigantov in drugih podjetij na tem področju, da nenehno menjavanje elektronskih naprav sicer koristi njihovemu poslovanju, a je škodljivo za okolje.
