Kaj lahko pričakujemo od napovedi tehnološkega velikana?
Tudi Apple bo mesečni »inkasant«. Kaj v resnici pomenijo vse napovedi?
Odpri galerijo
Izvršni direktor Appla Tim Cook (na fotografiji spodaj) med predstavitvijo storitev za tv-vsebine, ki je dvignila največ prahu. Foto AFP
Novosti, ki bodo verjetno osrečile številne tehnološke navdušence ter jih prepričale, da bodo segli v žep, je veliko. Toda z eno veliko razliko: v ospredju ni bila kaka naprava ali strojna oprema Appla, temveč storitve. Apple se namreč želi pridružiti množičnemu trendu, ki traja že približno desetletje in v katerem se je večina velikih tehnoloških podjetij iz prodajalcev otipljivih stvari prelevila v pobiralce mesečne ali letne naročnine za storitve. Pod jabolčno znamko bomo v prihodnjih mesecih dobili plačilno kartico v sodelovanju z Mastercardom, portal za igre, pretočno tv-storitev ter agregator medijev oziroma novic, ki je od začetka tega tedna na voljo uporabnikom v ZDA in Kanadi.
Vrednost trga iger na Applovi platformi ios je bila za lansko leto ocenjena na dobrih 33 milijard dolarjev, zato ni čudno, da bo podjetje po novem tudi tako poskušalo povečati prihodke. Zlasti ker ima tako storitev že nekaj časa Microsoft, nedavno pa jo je pod imenom Stadia napovedal tudi Google. A med njima je pomembna razlika: Googlova bo pretočna, kar pomeni, da bomo na svojo napravo dobivali le sliko, igra pa se bo izvajala na Googlovi strojni opremi. Razlika je pomembna, saj v takem primeru uporabniku ni treba prenašati in nameščati igre, ta je vedno sveže nadgrajena za vse igralce, obenem pa deluje tudi z najvišjimi nastavitvami. A seveda le, če imamo na voljo spletno povezavo. Apple bo za začetek ponudil kakih sto naslovov, ki pa bodo na voljo tudi brez povezave, saj bodo ti v uporabnikovi napravi.
Apple News za 9,9 dolarja ponuja približno 300 revij in časopisov, med njimi tudi elito ameriškega tiska: New Yorker, Atlantic, National Geographic, Vogue in Wall Street Journal (WSJ). Zlasti pri zadnjem so poznavalci zastrigli z ušesi, saj mesečna naročnina samo za ta časopis nanese okoli 30 dolarskih zelencev. A se je nato pokazalo, da bo WSJ prispeval le dnevni izbor člankov, zanimivih za splošno javnost, in da bodo podobno ravnali tudi nekateri drugi mediji.
Apple je z založniki sklenil zanj odličen posel: plačani bodo po številu klikov na njihove članke, polovico od tega pa bo pobral Apple. Podjetje, ki je lani za trenutek preseglo bilijonsko vrednost v dolarjih, ima pogajalsko pozicijo, s katere se lahko pridruži Facebooku in Googlu pri pridobivanju poceni, a kakovostnih vsebin. Med bolj znanimi mediji, ki so ponudbo ponosno zavrnili, sta New York Times in Washington Post, ki sta v zadnjih letih dobila več bralstva, da sta si to lahko privoščila.
Pretočna storitev za televizijske vsebine je dvignila največ prahu. Kako ga tudi ne bi, ko so na odru predstavitvenega dogodka stali Jennifer Aniston, Steven Spielberg in Oprah Winfrey. Apple je namreč za ustvarjanje vsebin, s katerimi si želi ogroziti konkurenco, najel zvezdniške ustvarjalce, ki naj bi pomagali zrušiti prevlado Netflixa in Amazon Prime Videa.
V resnici za kaj takega ni veliko možnosti, saj storitve niso primerljive. Tako Netflix kot Amazon namreč ob svojih vsebinah ponujata morje tujih licenciranih filmov in nadaljevank, medtem ko bo Apple TV+ vsaj sprva zasnovan izključno na ekskluzivnih vsebinah. Druga pomenljiva podrobnost, ki na dogodku ni bila omenjena, je povezana s platformami. Pomembno vprašanje je, ali bo Apple TV+ na voljo tudi med aplikacijami za okna in android. Kot kaže, za zdaj ne. To je velik minus, ko gre za množičnost dosega. Izdelki z jabolkom so precej priljubljeni v ZDA, v Evropi pa je njihov doseg omejen; še bolj pa v azijskih državah. Še več: Netflix lahko denimo spremljamo na vseh spletnih brskalnikih, o čemer za zdaj Apple še ni rekel nobene.
Apple TV+ ne bo samostojna aplikacija, pojavila se bo jeseni v okviru obstoječe Apple TV. Ta je na voljo na vseh iphonih, ipadih in napravah Apple TV, do jeseni pa naj bi se razširil tudi na računalnike mac in celo na izdelke konkurenčnih podjetij, denimo Samsungove, LG-jeve in Sonyjeve televizorje, in celo na Amazonove predvajalnike Fire TV. Applova televizija je brezplačna, prek nje pa se je mogoče naročiti na katerega od ponudnikov vsebin, denimo na Cinemax ali HBO. Apple TV+ bo plačljiv, koliko bo treba odšteti zanj, pa še ni znano.
Napoved televizijske storitve poraja veliko vprašanj in daje bolj malo odgovorov, začenši s ceno, datumom začetka oddajanja, količino vsebin, frekvenco dodajanja novih in dostopnostjo.
tabela
Apple Arcade
Vrednost trga iger na Applovi platformi ios je bila za lansko leto ocenjena na dobrih 33 milijard dolarjev, zato ni čudno, da bo podjetje po novem tudi tako poskušalo povečati prihodke. Zlasti ker ima tako storitev že nekaj časa Microsoft, nedavno pa jo je pod imenom Stadia napovedal tudi Google. A med njima je pomembna razlika: Googlova bo pretočna, kar pomeni, da bomo na svojo napravo dobivali le sliko, igra pa se bo izvajala na Googlovi strojni opremi. Razlika je pomembna, saj v takem primeru uporabniku ni treba prenašati in nameščati igre, ta je vedno sveže nadgrajena za vse igralce, obenem pa deluje tudi z najvišjimi nastavitvami. A seveda le, če imamo na voljo spletno povezavo. Apple bo za začetek ponudil kakih sto naslovov, ki pa bodo na voljo tudi brez povezave, saj bodo ti v uporabnikovi napravi.
Apple News
Apple News za 9,9 dolarja ponuja približno 300 revij in časopisov, med njimi tudi elito ameriškega tiska: New Yorker, Atlantic, National Geographic, Vogue in Wall Street Journal (WSJ). Zlasti pri zadnjem so poznavalci zastrigli z ušesi, saj mesečna naročnina samo za ta časopis nanese okoli 30 dolarskih zelencev. A se je nato pokazalo, da bo WSJ prispeval le dnevni izbor člankov, zanimivih za splošno javnost, in da bodo podobno ravnali tudi nekateri drugi mediji.
9,9
dolarja stane storitev Apple News, s katero uporabnik dobi dostop do okoli 300 revij in časopisov.Apple je z založniki sklenil zanj odličen posel: plačani bodo po številu klikov na njihove članke, polovico od tega pa bo pobral Apple. Podjetje, ki je lani za trenutek preseglo bilijonsko vrednost v dolarjih, ima pogajalsko pozicijo, s katere se lahko pridruži Facebooku in Googlu pri pridobivanju poceni, a kakovostnih vsebin. Med bolj znanimi mediji, ki so ponudbo ponosno zavrnili, sta New York Times in Washington Post, ki sta v zadnjih letih dobila več bralstva, da sta si to lahko privoščila.
Apple TV+
Pretočna storitev za televizijske vsebine je dvignila največ prahu. Kako ga tudi ne bi, ko so na odru predstavitvenega dogodka stali Jennifer Aniston, Steven Spielberg in Oprah Winfrey. Apple je namreč za ustvarjanje vsebin, s katerimi si želi ogroziti konkurenco, najel zvezdniške ustvarjalce, ki naj bi pomagali zrušiti prevlado Netflixa in Amazon Prime Videa.
V resnici za kaj takega ni veliko možnosti, saj storitve niso primerljive. Tako Netflix kot Amazon namreč ob svojih vsebinah ponujata morje tujih licenciranih filmov in nadaljevank, medtem ko bo Apple TV+ vsaj sprva zasnovan izključno na ekskluzivnih vsebinah. Druga pomenljiva podrobnost, ki na dogodku ni bila omenjena, je povezana s platformami. Pomembno vprašanje je, ali bo Apple TV+ na voljo tudi med aplikacijami za okna in android. Kot kaže, za zdaj ne. To je velik minus, ko gre za množičnost dosega. Izdelki z jabolkom so precej priljubljeni v ZDA, v Evropi pa je njihov doseg omejen; še bolj pa v azijskih državah. Še več: Netflix lahko denimo spremljamo na vseh spletnih brskalnikih, o čemer za zdaj Apple še ni rekel nobene.
Veliko vprašanj in malo odgovorov
Apple TV+ ne bo samostojna aplikacija, pojavila se bo jeseni v okviru obstoječe Apple TV. Ta je na voljo na vseh iphonih, ipadih in napravah Apple TV, do jeseni pa naj bi se razširil tudi na računalnike mac in celo na izdelke konkurenčnih podjetij, denimo Samsungove, LG-jeve in Sonyjeve televizorje, in celo na Amazonove predvajalnike Fire TV. Applova televizija je brezplačna, prek nje pa se je mogoče naročiti na katerega od ponudnikov vsebin, denimo na Cinemax ali HBO. Apple TV+ bo plačljiv, koliko bo treba odšteti zanj, pa še ni znano.
Napoved televizijske storitve poraja veliko vprašanj in daje bolj malo odgovorov, začenši s ceno, datumom začetka oddajanja, količino vsebin, frekvenco dodajanja novih in dostopnostjo.
