Tuja zvezda z dvema orjakoma

Zelo velik teleskop je prvič neposredno posnel planetarni sistem z dvema plinskima velikanoma.

Objavljeno
22. julij 2020 15.01
Posodobljeno
22. julij 2020 15.01
Posnetek zvezde TYC 8998-760-1, podobne našemu Soncu, in njena dva orjaka; astronomi so tokrat prvič neposredno posneli eksoplaneta ob zvezdi, kakršna je naša, le da je precej precej mlajša. FOTO: ESO/Bohn et al.
Več kot 4000 planetov so različni teleskopi odkrili zunaj našega osončja, a le redko jih astronomi opazujejo neposredno. Zdaj pa je Zelo velik teleskop (VLT) Evropskega južnega observatorija (Eso) posnel prve fotografije zvezde, podobne naši, ki jo obkrožata dva velikanska eksoplaneta.

»Te fotografije so še kako pomembne, ko iščemo svetove, kjer bi se morda lahko razvilo življenje,« je komentiral Matthew Kenworthy, profesor z univerze v Leidnu na Nizozemskem, soavtor študije, objavljene v reviji The Astrophysical Journal Letters.

Večino svetov zunaj osončja so zemeljski teleskopi in vesoljski observatoriji odkrili s tako imenovano tranzitno metodo. Ko planet potuje čez ploskev svoje zvezde, občutljivi instrumenti zaznajo malenkostno spremembo svetlosti zvezde. Če se to dogaja v enakomernih razmakih, gre verjetno za planet. V našem Osončju lahko z Zemlje opazujemo dva tranzita, to je Merkurjevega in Venerinega, ko se planetka kot dve majhni pikici plazita čez Sončevo ploskev.

Preberite še: Tako se rojeva planet


Tokrat sta piki na fotografiji plinastih velikanov ob zvezdi TYC 8998-760-1 od nas oddaljeni okoli 300 svetlobnih let. »Posnetek odkriva sistem, zelo podoben osončju, a v zelo zgodnji fazi razvoja,« je pojasnil Alexander Bohn, postdoktorski študent z univerze v Leidnu.
 

Medla svetloba vročih planetov


Posnetki dveh eksoplanetov, vidnih kot dve svetli točki, bistveno drugačni od matične zvezde, so zelo redki. Do zdaj so le dva takšna sistema opazovali neposredno, pa še to pri zvezdah, ki sta se močno razlikovali od Sonca. Leta 2004 so prav tako z Zelo velikim teleskopom v puščavi Atakama v Čilu, ki zbira svetlobo s štirimi zrcali s premerom po 8,2 metra, prvič neposredno posneli (najverjetneje) eksoplanet ob rjavi pritlikavki 2M1207.

Teleskop nebo opazuje z instrumentom Sphere, ki s koronografom blokira svetlobo svetlih zvezd in tako lahko najde tudi medle mlade planete. Ti so veliko bolj vroči in v infrardeči svetlobi močneje sijejo. Starejši planeti, kakršni so tudi v našem osončju, so se že preveč ohladili, da bi jih lahko našli s to tehniko. S teleskopom so lani posneli več fotografij, ki so jih primerjali s starejšimi iz leta 2017, in tako so lahko astronomi potrdili, da res vidijo planetarni sistem.

image
Posnetek je nastal z instrumentom Sphere na Zelo velikem teleskopu. Prikazuje zvezdo TYC 8998-760-1, s puščicama sta označena planeta TYC 8998-760-1b in TYC 8998-760-1c. Ostale svetle pike so zvezde v ozadju. Astronomi so za potrditev, da gre res za planeta, naredili več posnetkov ob različnem času. Svetli in temni obroči ob zvezdi so posledica optičnih učinkov. FOTO: ESO/Bohn et al.


Plinska orjaka okoli svoje zvezde krožita na oddaljenosti 160 in 320 astronomskih enot, kar pomeni, da sta od nje oddaljena precej dlje, kot sta od Sonca oddaljena Jupiter (5,1 AE) in Saturn (9,5 AE). Fotografirana velikana sta tudi težja od planetov v naši soseščini; zvezdi bližnji eksoplanet je kar 14-krat masivnejši od Jupitra, zunanji pa šestkrat (Jupiter ima maso 318 Zemelj).


Prihaja še močnejši teleskop


Zvezda TYC 8998-760-1 je stara le 17 milijonov let in leži v južnem ozvezdju Muhe. Bohn jo je opisal kot zelo mlado različico Sonca, ki ima častitljivih 4,6 milijarde let in je srednjih let.

Iz opazovalnih podatkov, ki jim bodo v prihodnosti dodali še nove, bodo znanstveniki ugotavljali, ali se plinski velikani premikajo po svojem sistemu ali ostanejo na mestu nastanka. Eso zdaj gradi Ekstremno velik teleskop za vidno in bližnjo infrardečo svetlobo, ki bo imel primarno zrcalo široko kar 39,3 metra, sekundarno zrcalo pa bo imelo premer 4,2 metra. Observatorij bo zbral kar 100-milijonkrat več svetlobe, kot jo zazna človeško oko. Po napovedih bo lahko naredil 16-krat ostrejše posnetke od Hubblovih, prvo svetlobo pa bo začel zbirati leta 2024.