Tuji obetavni znanstveniki se nas izogibajo
Poročilo EU: Skrb vzbujajoče zaostajanje v internacionalizaciji naše znanosti in pri sodelovanju slovenske znanosti z gospodarstvom.
Odpri galerijo
Če naj naši otroci živijo v eni vodilnih inovacijskih držav, kot je napovedal minister Jernej Pikalo, moramo sistemske spremembe začeti izvajati že danes. FOTO: Roman Šipić/Delo
Konec prihodnjega leta se bo iztekel doslej najobsežnejši okvirni program skupne evropske raziskovalne in inovacijske politike Obzorja 2020. V sklopu programa se med drugim izvaja pomoč nacionalnim raziskovalnim in razvojnim politikam. Zanjo je zaprosila tudi prejšnja slovenska vlada.
Lani je tako štiričlanska skupina neodvisnih strokovnjakov EU proučila sodelovanje naše znanosti in gospodarstva ter internacionalizacijo slovenske znanosti. Ne ravno laskavo poročilo je bilo končano že junija, pri nas pa prvič javno predstavljeno pred kratkim, 11. januarja, v državnem zboru, v okviru predstavitve mnenj o pomenu znanosti, raziskav in inovacij za družbeni in gospodarski razvoj Slovenije, ki jo je organiziral odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino.
Poročilo je predstavil vodja strokovne skupine, Španec Gonzalo Leon, profesor telematike, ki je bil med drugim generalni sekretar za raziskovalno politiko v španski vladi, trenutno pa je predstavnik Španije v strateškem forumu EU za mednarodno znanstveno in tehnološko sodelovanje ter visoki svetovalec generalnega sekretarja za raziskovanje in inovacije. Poleg njega so bili v skupini še Belgijka Valerie Lories, Finka Tiina Vihma Purovaara in Avstrijec Helmut Gassler, vsi z dolgoletnimi izkušnjami na obravnavanih področjih.
Po ugotovitvah komisije se Slovenija precej razlikuje od drugih držav EU že pri financiranju, kajti pri nas se državni proračun za raziskovanje in razvoj zmanjšuje, tako da financiranje temelji predvsem na zasebnih sredstvih in sredstvih iz drugih virov.
Opozorili so tudi na »razhajanje med raziskovalno dejavnostjo javnega (akademskega) sektorja in gospodarstvom«. Kot navajajo, ima Slovenija moderno, celovito razvito akademsko okolje s širokim poljem različnih disciplin in tematskih področij, ki presega potrebe slovenskega gospodarstva, ovira za boljše sodelovanje pa so med drugim strukturne omejitve v gospodarstvu (pomanjkanje finančnih in človeških virov, pomanjkljivo strokovno znanje). To se pozna zlasti v dolgoročnem strateškem raziskovalnem sodelovanju.
Komisija je prav tako ocenila, da je »slovenski ekosistem za zagonska podjetja še v povojih« in da bi uvedba in podpora sistema zagonskih podjetij zahtevala »trajen in sistemski pristop z različnimi ukrepi in instrumenti«.
Ena večjih slabosti slovenskega sistema raziskav in inovacij je skromen delež tujih doktorskih študentov, med vsemi našimi doktorskimi študenti jih je namreč komaj 8,5 odstotka (povprečje v EU je 25,6 odstotka). Po ugotovitvah, zapisanih v poročilu, to kaže, da »slovenski akademski sistem ni uspešen pri privabljanju mladih obetavnih znanstvenikov«.
Skupina je pripravila vrsto priporočil. Med drugim predlagajo, da bi našim javnim raziskovalnim institucijam dali več avtonomije, s tem pa tudi večjo odgovornost. Prav tako predlagajo institucionalno financiranje univerz in javnih raziskovalnih ustanov, ki bi moralo po besedah predsednika skupine »vključevati konkretne finančne spodbude, povezane z dogovorjenimi ključnimi kazalniki uspešnosti«.
Eno od priporočil, ki bo verjetno še netilo polemike, se nanaša na zmanjšanje jezikovnih ovir oziroma spodbujanje rabe angleščine v terciarnem izobraževanju, in sicer v vseh programih, financiranih na državni ravni. To bi po oceni komisije spodbudilo prihod več študentov iz drugih držav. Še eno priporočilo je povezano z našim »čudnim« sistemom habilitacije, kot se je v parlamentarni izmenjavi mnenj izrazil predsednik skupine.
Gonzalo Leon: »Zdi se, da ko nekdo prehaja z ene institucije na drugo, mora pravzaprav začeti od začetka, kar zmanjšuje mobilnost, mobilnost pa je najpomembnejši element za izboljšanje sedanje situacije. Zelo pomembno je, da ljudje lahko prehajajo z ene institucije na drugo. Menim, da bi morali imeti sistem na nacionalni ravni in na ravni institucij. Prav tako menim, da je tudi poklicna pot lahko bistveno bolj privlačna, če imajo ljudje možnost prehajanja.« Po mnenju komisije bi morale univerze tradicionalni sistem habilitacij zamenjati s sistemom pogodb, vezanih na izpolnjevanje pogojev.
Za dolgoročno krepitev povezav med javnim raziskovalnim sistemom in gospodarstvom komisija predlaga krepitev politike inovacijskih grozdov in strateških partnerstev. Malim in srednjim podjetjem bi morali omogočiti dostop do raziskovalne infrastrukture na univerzah in drugih javnih raziskovalnih zavodih in jim zagotoviti strokovno pomoč. V ta namen naj bi pri nas ponovno uvedli tako imenovane inovacijske bone. Predlagajo tudi uvedbo novega programa, ki bo namensko podprl skupna raziskovalna središča za izbrane raziskovalne teme. Za spodbujanje mobilnosti kadrov med raziskovalnimi institucijami in poslovnim sektorjem pa strokovnjaki EU predlagajo obnovitev sheme mladih raziskovalcev iz gospodarstva.
Priporočila strokovne skupine je deloma mogoče uresničiti že z zagotovitvijo dodatnih finančnih sredstev, za izvedbo drugih priporočil pa bi potrebovali temeljite sistemske spremembe na področju raziskav in inovacij. Sodeč po napovedi resornega ministra Jerneja Pikala – izrekel jo je na nedavni tribuni o znanosti v Kopru – da se bo Slovenija skušala prebiti med vodilne inovacijske države, se jih naša vlada očitno namerava lotiti.
Lani je tako štiričlanska skupina neodvisnih strokovnjakov EU proučila sodelovanje naše znanosti in gospodarstva ter internacionalizacijo slovenske znanosti. Ne ravno laskavo poročilo je bilo končano že junija, pri nas pa prvič javno predstavljeno pred kratkim, 11. januarja, v državnem zboru, v okviru predstavitve mnenj o pomenu znanosti, raziskav in inovacij za družbeni in gospodarski razvoj Slovenije, ki jo je organiziral odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino.
Poročilo je predstavil vodja strokovne skupine, Španec Gonzalo Leon, profesor telematike, ki je bil med drugim generalni sekretar za raziskovalno politiko v španski vladi, trenutno pa je predstavnik Španije v strateškem forumu EU za mednarodno znanstveno in tehnološko sodelovanje ter visoki svetovalec generalnega sekretarja za raziskovanje in inovacije. Poleg njega so bili v skupini še Belgijka Valerie Lories, Finka Tiina Vihma Purovaara in Avstrijec Helmut Gassler, vsi z dolgoletnimi izkušnjami na obravnavanih področjih.
Slovenija daje za raziskave in inovacije 1,86 odstotka BDP, evropsko povprečje je 2,07 odstotka.
2,67 odstotka proračuna ali 200 milijonov evrov namenjamo za 538 projektov v programu Obzorja 2020.
Stopnja zaposlenosti v inovativnih podjetjih je 3 odstotke, evropsko povprečje je 5 odstotkov.
Pri nas je med doktorskimi študenti 8,5 odstotka tujcev, v EU pa povprečno 25,6 odstotka.
2,67 odstotka proračuna ali 200 milijonov evrov namenjamo za 538 projektov v programu Obzorja 2020.
Stopnja zaposlenosti v inovativnih podjetjih je 3 odstotke, evropsko povprečje je 5 odstotkov.
Pri nas je med doktorskimi študenti 8,5 odstotka tujcev, v EU pa povprečno 25,6 odstotka.
Znanost presega domače gospodarske potrebe
Po ugotovitvah komisije se Slovenija precej razlikuje od drugih držav EU že pri financiranju, kajti pri nas se državni proračun za raziskovanje in razvoj zmanjšuje, tako da financiranje temelji predvsem na zasebnih sredstvih in sredstvih iz drugih virov.
Opozorili so tudi na »razhajanje med raziskovalno dejavnostjo javnega (akademskega) sektorja in gospodarstvom«. Kot navajajo, ima Slovenija moderno, celovito razvito akademsko okolje s širokim poljem različnih disciplin in tematskih področij, ki presega potrebe slovenskega gospodarstva, ovira za boljše sodelovanje pa so med drugim strukturne omejitve v gospodarstvu (pomanjkanje finančnih in človeških virov, pomanjkljivo strokovno znanje). To se pozna zlasti v dolgoročnem strateškem raziskovalnem sodelovanju.
Komisija je prav tako ocenila, da je »slovenski ekosistem za zagonska podjetja še v povojih« in da bi uvedba in podpora sistema zagonskih podjetij zahtevala »trajen in sistemski pristop z različnimi ukrepi in instrumenti«.
Ena večjih slabosti slovenskega sistema raziskav in inovacij je skromen delež tujih doktorskih študentov, med vsemi našimi doktorskimi študenti jih je namreč komaj 8,5 odstotka (povprečje v EU je 25,6 odstotka). Po ugotovitvah, zapisanih v poročilu, to kaže, da »slovenski akademski sistem ni uspešen pri privabljanju mladih obetavnih znanstvenikov«.
Odprava habilitacijskih ovir
Skupina je pripravila vrsto priporočil. Med drugim predlagajo, da bi našim javnim raziskovalnim institucijam dali več avtonomije, s tem pa tudi večjo odgovornost. Prav tako predlagajo institucionalno financiranje univerz in javnih raziskovalnih ustanov, ki bi moralo po besedah predsednika skupine »vključevati konkretne finančne spodbude, povezane z dogovorjenimi ključnimi kazalniki uspešnosti«.
Eno od priporočil, ki bo verjetno še netilo polemike, se nanaša na zmanjšanje jezikovnih ovir oziroma spodbujanje rabe angleščine v terciarnem izobraževanju, in sicer v vseh programih, financiranih na državni ravni. To bi po oceni komisije spodbudilo prihod več študentov iz drugih držav. Še eno priporočilo je povezano z našim »čudnim« sistemom habilitacije, kot se je v parlamentarni izmenjavi mnenj izrazil predsednik skupine.
Gonzalo Leon: »Zdi se, da ko nekdo prehaja z ene institucije na drugo, mora pravzaprav začeti od začetka, kar zmanjšuje mobilnost, mobilnost pa je najpomembnejši element za izboljšanje sedanje situacije. Zelo pomembno je, da ljudje lahko prehajajo z ene institucije na drugo. Menim, da bi morali imeti sistem na nacionalni ravni in na ravni institucij. Prav tako menim, da je tudi poklicna pot lahko bistveno bolj privlačna, če imajo ljudje možnost prehajanja.« Po mnenju komisije bi morale univerze tradicionalni sistem habilitacij zamenjati s sistemom pogodb, vezanih na izpolnjevanje pogojev.
Spodbujanje malih in srednjih podjetij
Jernej Pikalo FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Priporočila strokovne skupine je deloma mogoče uresničiti že z zagotovitvijo dodatnih finančnih sredstev, za izvedbo drugih priporočil pa bi potrebovali temeljite sistemske spremembe na področju raziskav in inovacij. Sodeč po napovedi resornega ministra Jerneja Pikala – izrekel jo je na nedavni tribuni o znanosti v Kopru – da se bo Slovenija skušala prebiti med vodilne inovacijske države, se jih naša vlada očitno namerava lotiti.
Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport so danes ob sprejetju rebalansa državnega sporočila poudarili, da se mora financiranje znanosti občutno povečati, »če želimo ustvariti ustrezne razmere za razvoj uspešne družbe«.
»Evropska sredstva so lahko pri tem samo dodatna spodbuda, za temelj pa mora poskrbeti država sama. Znanost moramo prepoznati kot gibalo napredka. Poleg finančnih sredstev pa potrebujemo tudi sistemske spremembe na področju raziskav in inovacij, zato smo na ministrstvu pripravili predlog novega zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti, ki bo šel kmalu v medresorsko usklajevanje,« so pojasnili.
Z rebalansom državnega proračuna za letošnje leto se sredstva za znanstveno in raziskovalno dejavnost povečujejo za 24,44 milijona evrov, od tega dobrih 22 milijonov evrov za raziskovalno dejavnost, ki se financira preko Javne agencije za raziskovalno dejavnost. Gre za 13,7 odstotno povečanje proračuna glede na sprejeti proračun 2019 in za 12,7 odstotno povečanje glede na proračun 2018, so navedli na ministrstvu.
S. S.
»Evropska sredstva so lahko pri tem samo dodatna spodbuda, za temelj pa mora poskrbeti država sama. Znanost moramo prepoznati kot gibalo napredka. Poleg finančnih sredstev pa potrebujemo tudi sistemske spremembe na področju raziskav in inovacij, zato smo na ministrstvu pripravili predlog novega zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti, ki bo šel kmalu v medresorsko usklajevanje,« so pojasnili.
Z rebalansom državnega proračuna za letošnje leto se sredstva za znanstveno in raziskovalno dejavnost povečujejo za 24,44 milijona evrov, od tega dobrih 22 milijonov evrov za raziskovalno dejavnost, ki se financira preko Javne agencije za raziskovalno dejavnost. Gre za 13,7 odstotno povečanje proračuna glede na sprejeti proračun 2019 in za 12,7 odstotno povečanje glede na proračun 2018, so navedli na ministrstvu.
S. S.
