V nadaljevanju preberite:

V svetu, kjer se vsak dan na platforme za pretakanje naloži na desettisoče novih skladb, je izstopati postalo skoraj nemogoče. A letos poleti je to uspelo skupini, ki je ni bilo. Imenovali so se The Velvet Sundown.

Njihov zvok, prežet z nostalgijo po folk rocku sedemdesetih let, je v nekaj tednih pritegnil več kot milijon mesečnih poslušalcev na spotifyju.

Njihove promocijske fotografije so prikazovale zasedbo z dolgimi lasmi in sanjavimi pogledi, njihova biografija pa je pripovedovala o koreninah na »razgibanem podeželju ameriškega juga«, navaja Music Business Worldwide.

A skupina ni imela koncertov, ni dajala intervjujev.

Nato se je razkrilo: The Velvet Sundown ni bil človeški bend. Njihova glasba, besedila, podobe in biografije so bili v celoti ustvarjeni z generativno umetno inteligenco, natančneje s platformo suno, piše Guardian.

Ta »umetniški nateg«, kot so ga poimenovali v medijih, je postal popolna metafora za prelomni trenutek, v katerem se je znašla glasbena industrija.

Uspeh benda, ki ga nikoli ni bilo, je sprožil plaz vprašanj, ki segajo v samo jedro ustvarjalnosti: Kaj se zgodi z glasbo, ko stroj ne le pomaga pri ustvarjanju, ampak sam postane ustvarjalec?

Dogodek je razgalil globok konflikt med bliskovitim tehnološkim napredkom, tradicionalnim pojmovanjem umetniške avtentičnosti, ekonomskimi interesi in pravnimi okviri, ki obupano poskušajo dohajati čas.