Umrl je eden ključnih mož Nase Chris Kraft
Kot vodja poletov je sestavil pravila in postopke, ki so nujni za uspeh vesoljskih odprav.
Odpri galerijo
Chris Kraft je bil mož odločitve v najbolj kritičnih trenutkih. FOTO: Nasa
Umrl je izumitelj ameriškega nadzornega centra za kontrolo letenja vesoljskih odprav s človeškimi posadkami Chris Kraft. Njegova organizacija dela je ključno pripomogla pri uspešnih vesoljskih poletih. Star je bil 95 let. »Chris Kraft je bil eden glavnih članov ekipe, ki je človeka postavila na Luno, in njegova zapuščina je neizmerljiva,« je ob njegovi smrti dejal direktor Nase Jim Bridenstine.
Christopher Columbus Kraft je bil med prvimi zaposlenimi inženirji leta 1958 ustanovljene ameriške vesoljske agencije. Zaupali smo mu oblikovanje pravil in postopkov za varen polet ljudi v vesolje, sestavil je sistem za odločitev »go or no go« (zelena ali rdeča luč za polet), izdelal je komunikacijske kanale, sledenje plovil v vesolju, reševanje težav oziroma sprejemanje odločitev v realnem času in način reševanja posadke.
Vse to je storil brez pomoči sofisticirane računalniške opreme in brez temeljev. Delati je moral hitro, saj je Sovjetska zveza takrat že vodila v vesoljski tekmi. Z zaposlovanjem in vodenjem talentirane ekipe je ključno pripomogel pri uspehu projektov Mercury, Gemini in Apollo. Pomembno vlogo je odigral še v programih Skylab, ki je bila prva ameriška vesoljska postaja, projektu Apollo-Sojuz in prvih poletih raketoplanov.
Ko je astronavt v odpravi Gemini 4 Ed White med vesoljskim sprehodom leta 1965 užival v razgledu, mu je Kraft ukazal, naj gre takoj v vesoljsko plovilo. »To je najbolj žalosten trenutek mojega življenja,« je izjavil White in se vrnil v plovilo. Takšen način dela je začrtal Kraft, glavno in zadnjo besedo so vedno imeli v nadzornem centru. Moški, ki so ga pogosto fotografirali s slušalkami in mikrofonom ter med kajenjem cigare po uspešno opravljeni nalogi, je bil najbolj odločen ravno v najtežjih trenutkih, so zapisali pri Washington Postu. A tudi on je bil iz mesa in krvi.
Ko je Alan Shepard maja 1961 sedel v kapsuli na raketi in čakal, da postane prvi Američan, ki bo poletel v vesolje, dober mesec po triumfu Jurija Gagarina, se je Kraft v nadzornem centru tako zelo tresel, da ni mogel videti niti mikrofona pred seboj. »Naslonil sem se na mizo in se prisil, da se umirim. Težko je bilo,« je zapisal v avtobiografiji Polet: Moje življenje v nadzornem centru (Flight: My Life in Mission Control). »Človek je sedel na vrhu rakete … Potencialna tragedija je bila oddaljena le trenutek,« se je spominjal.
Med sicer uspešno odpravo Mercury Atlas 7. maja 1962 se je sprl z astronavtom Scottom Carpenterjem, ki je bil drugi Američan v orbiti. Zaradi nepazljivosti je plovilu zmanjkovalo goriva in lahko bi se končalo tragično. »Povsem je ignoriral naše pozive, naj preveri instrumente. Prisegel sem si, da Scott Carpenter ne bi nikoli več letel v vesolje. In ni,« je v knjigi zapisal Kraft.
Leta 1967 je nemočno poslušal zadnje sekunde posadke Apolla 1, ko so umrli astronavti Gus Grissom, Ed White in Roger Chaffe. »Ko se je zgodil požar, je bila zmešnjava. Strojna oprema je bila slaba. Načrtovanje je bilo slabo. Kruto je reči, a resnica je, da je tragedija rešila program Apollo,« je povedal za Houston Chronicle. Kraft je bil v nadzorni sobi, ko sta Neil Armstrong in Buzz Aldrin izpolnila Kennedyjevo napoved in stopila na Luno. Tesno je sodeloval z vodjem poleta Genom Kranzom, ko je skoraj vse šlo po zlu v odpravi Apollo 13. O filmu je kasneje dejal, da so za filmske potrebe nekoliko povečali dramatičnost.
Med projektom Apollo je Kraft postal direktor poletov, odgovoren za načrtovanje, urjenje in izvedbo poletov s človeško posadko. Leta 1969 je po odpravi Apollo 12 postal namestnik direktorja centra. Od januarja 1972 do upokojitve avgusta 1982 pa je bil direktor nadzornega centra, so navedli pri Nasi. Po njem so leta 2011 poimenovali stavbo 30 nadzornega centra v Houstonu, ki deluje v okviru Johnsonovega vesoljskega centra.
Kraft se je rodil 28. februarja 1924 v kraju Phoebus v Virginiji. Študiral je na virginijskem politehničnem inštitutu (danes gre za univerzo Virginia Tech). Leta 1942 se je poskušal prebiti v mornarico, a je bil neustrezen zaradi poškodovane desne roke, ki si jo je opekel kot otrok. Bil je velik športni navdušenec in igral je bejzbol. Leta 1944 je diplomiral iz aeronavtike. Leta 1950 se je poročil s srednješolsko ljubeznijo Betty Anne Turnbull, s katero sta imela sina Gordona in hčer Kristi-Anne. S svojim delom si je prislužil ogromno priznanj in nagrad.
Christopher Columbus Kraft je bil med prvimi zaposlenimi inženirji leta 1958 ustanovljene ameriške vesoljske agencije. Zaupali smo mu oblikovanje pravil in postopkov za varen polet ljudi v vesolje, sestavil je sistem za odločitev »go or no go« (zelena ali rdeča luč za polet), izdelal je komunikacijske kanale, sledenje plovil v vesolju, reševanje težav oziroma sprejemanje odločitev v realnem času in način reševanja posadke.
Vse to je storil brez pomoči sofisticirane računalniške opreme in brez temeljev. Delati je moral hitro, saj je Sovjetska zveza takrat že vodila v vesoljski tekmi. Z zaposlovanjem in vodenjem talentirane ekipe je ključno pripomogel pri uspehu projektov Mercury, Gemini in Apollo. Pomembno vlogo je odigral še v programih Skylab, ki je bila prva ameriška vesoljska postaja, projektu Apollo-Sojuz in prvih poletih raketoplanov.
Kraft je nadzoroval polete v programih Mercury, Gemini in Apollo. FOTO: Nasa
Ko je astronavt v odpravi Gemini 4 Ed White med vesoljskim sprehodom leta 1965 užival v razgledu, mu je Kraft ukazal, naj gre takoj v vesoljsko plovilo. »To je najbolj žalosten trenutek mojega življenja,« je izjavil White in se vrnil v plovilo. Takšen način dela je začrtal Kraft, glavno in zadnjo besedo so vedno imeli v nadzornem centru. Moški, ki so ga pogosto fotografirali s slušalkami in mikrofonom ter med kajenjem cigare po uspešno opravljeni nalogi, je bil najbolj odločen ravno v najtežjih trenutkih, so zapisali pri Washington Postu. A tudi on je bil iz mesa in krvi.
Ko je Alan Shepard maja 1961 sedel v kapsuli na raketi in čakal, da postane prvi Američan, ki bo poletel v vesolje, dober mesec po triumfu Jurija Gagarina, se je Kraft v nadzornem centru tako zelo tresel, da ni mogel videti niti mikrofona pred seboj. »Naslonil sem se na mizo in se prisil, da se umirim. Težko je bilo,« je zapisal v avtobiografiji Polet: Moje življenje v nadzornem centru (Flight: My Life in Mission Control). »Človek je sedel na vrhu rakete … Potencialna tragedija je bila oddaljena le trenutek,« se je spominjal.
Med sicer uspešno odpravo Mercury Atlas 7. maja 1962 se je sprl z astronavtom Scottom Carpenterjem, ki je bil drugi Američan v orbiti. Zaradi nepazljivosti je plovilu zmanjkovalo goriva in lahko bi se končalo tragično. »Povsem je ignoriral naše pozive, naj preveri instrumente. Prisegel sem si, da Scott Carpenter ne bi nikoli več letel v vesolje. In ni,« je v knjigi zapisal Kraft.
Chris Kraft si je »izmislil« pravila za varne vesoljske polete. FOTO: Nasa
Leta 1967 je nemočno poslušal zadnje sekunde posadke Apolla 1, ko so umrli astronavti Gus Grissom, Ed White in Roger Chaffe. »Ko se je zgodil požar, je bila zmešnjava. Strojna oprema je bila slaba. Načrtovanje je bilo slabo. Kruto je reči, a resnica je, da je tragedija rešila program Apollo,« je povedal za Houston Chronicle. Kraft je bil v nadzorni sobi, ko sta Neil Armstrong in Buzz Aldrin izpolnila Kennedyjevo napoved in stopila na Luno. Tesno je sodeloval z vodjem poleta Genom Kranzom, ko je skoraj vse šlo po zlu v odpravi Apollo 13. O filmu je kasneje dejal, da so za filmske potrebe nekoliko povečali dramatičnost.
Med projektom Apollo je Kraft postal direktor poletov, odgovoren za načrtovanje, urjenje in izvedbo poletov s človeško posadko. Leta 1969 je po odpravi Apollo 12 postal namestnik direktorja centra. Od januarja 1972 do upokojitve avgusta 1982 pa je bil direktor nadzornega centra, so navedli pri Nasi. Po njem so leta 2011 poimenovali stavbo 30 nadzornega centra v Houstonu, ki deluje v okviru Johnsonovega vesoljskega centra.
Kraft se je rodil 28. februarja 1924 v kraju Phoebus v Virginiji. Študiral je na virginijskem politehničnem inštitutu (danes gre za univerzo Virginia Tech). Leta 1942 se je poskušal prebiti v mornarico, a je bil neustrezen zaradi poškodovane desne roke, ki si jo je opekel kot otrok. Bil je velik športni navdušenec in igral je bejzbol. Leta 1944 je diplomiral iz aeronavtike. Leta 1950 se je poročil s srednješolsko ljubeznijo Betty Anne Turnbull, s katero sta imela sina Gordona in hčer Kristi-Anne. S svojim delom si je prislužil ogromno priznanj in nagrad.
