V boj proti koleri v Jemnu z modelskimi napovedmi

Prvi rezultati so se izkazali za zelo obetavne, saj so lahko organizacije na podlagi modelskih in vremenskih napovedi hitreje ukrepale tam, kjer je bilo huje in nujneje. 
Fotografija: Z najhujšim izbruhom kolere so se spopadali leta 2017, a v Jemnu se borijo še z lakoto, smrt pa kosi tudi orožje. FOTO: Abduljabbar Zeyad/Reuters
Odpri galerijo
Z najhujšim izbruhom kolere so se spopadali leta 2017, a v Jemnu se borijo še z lakoto, smrt pa kosi tudi orožje. FOTO: Abduljabbar Zeyad/Reuters

Meritve Nasinih zemeljskih satelitov so v pomoč v boju proti potencialnim izbruhom kolere v Jemnu. Gre za prvi tovrstni projekt, ko se humanitarne ekipe osredotočijo na območje, ki so ga satelitski in modelski podatki o okolju predvideli za območja z velikim tveganjem za širjenje bolezni, so sporočili iz Nase. 

Projekt britanske vlade in mednarodnih humanitarnih organizacij v Jemnu se je začel spomladi, ko so poleg novih modelov začeli tudi organizirano promocijo higiene in distribucijo dezinfekcijskih sredstev. Dosedanji rezultati kažejo, da bi modelske napovedi lahko temeljito spremenile način odzivanja na izbruhe kolere. 



Nasine modelske napovedi so Jemen razdelile na manjša območja. Možnosti izbruha bolezni za vsako območje posebej izračunavajo iz satelitskih podatkov o razmerah v okolju, ki vplivajo na širitev bakterije, in informacij o vodni infrastrukturi. Leta 2017, ko so bili izbruhi kolere najhujši, ko je zbolelo več kot 1,1 milijona ljudi, umrlo pa jih je več kot 2300, so bile napovedi 92-odstotno pravilne, so navedli v sporočilu za javnost.

Modelska napoved izbruhov kolere junija 2017. Modro – majhno tveganje; rdeče – veliko tveganje. FOTO: West Virginia University/Antar Jutla 
Modelska napoved izbruhov kolere junija 2017. Modro – majhno tveganje; rdeče – veliko tveganje. FOTO: West Virginia University/Antar Jutla 

Realne številke primerov obolelih s kolero iz junija 2017. Temnejša območja kažejo več obolelih. FOTO: West Virginia University/Antar Jutla 
Realne številke primerov obolelih s kolero iz junija 2017. Temnejša območja kažejo več obolelih. FOTO: West Virginia University/Antar Jutla 


Dobri, a ne idealni rezultati, kot je pojasnil hidrolog in vodja projekta Antar Jutla z Univerze West Virginia, so pritegnili pozornost humanitarnih organizacij, ki so predlagale, naj sistem letos implementirajo v štirih mesecih. Ameriški raziskovalci so se povezali z britanskimi humanitarci in meteorološko službo ter Unicefom in že marca so lahko začeli podatke uporabljati tudi v realnih okoliščinah. Prvi rezultati so se izkazali za zelo obetavne, saj so lahko organizacije na podlagi modelskih in vremenskih napovedi hitreje ukrepale tam, kjer je bilo huje in nujnejše. 

Naslednji korak ekipe je priprava globalnega zemljevida tveganja za kolero, ki bi, podobno kot vremenska opozorila pred ekstremnimi pojavi, lahko vodila v boljše in hitrejše ukrepe. 

Video je v angleščini:

Preberite še:

Komentarji: