V nedeljo popolni lunin mrk

V nedeljo zvečer (upamo, da bo vreme jasno!) se le ozrite proti nebu, ko bo vzhajala Luna, saj bo ta mrknila. Najzanimivejša faza – začetek popolnega luninega mrka – se bo pri nas začela, ko bo Luna ravno (pri)lezla nad obzorje.

Popolni lunin mrk bo najlepše viden v osrednji in vzhodni Aziji, naša država pa je na zahodni meji območja vidnosti, Luna bo pri nas na začetku pojava še pod matematičnim obzorjem.

Kako bo potekal mrk, viden iz Slovenije? Luna bo v Zemljino polsenco po podatkih spletne strani Time and Date začela prehajati ob 17.28 po srednjeevropskem času. Takrat bo pri nas še pod obzorjem, pa tudi sicer te faze zaradi šibkosti polsence s prostim očesom niti ne zaznamo. V Zemljino senco bo Luna začela prehajati ob 18.27, vendar bo pri nas nad matematično obzorje vzšla šele ob 19.21. Nad dejanskim obzorjem bo še kasneje, prav zato priporočamo, da za opazovanje izberete območje z dobrim razgledom brez ovir. Luno bo, ker bo zatemnjena, seveda težje zaznati, ko bo lezla nad obzorje. Kot je pojasnil Igor Žiberna, profesor geografije in predsednik astronomskega društva Orion, bo azimut njenega vzhodišča okoli 99 stopinj, torej približno v smeri vzhod. V času maksimuma mrka bo višina Lune sedem stopinj, njen azimut pa 108 stopinj.

Popolni lunin mrk se bo začel ob 19.30, vrhunec popolne faze pa bo ob 20.11, ob 20.52 bo Luna začela izstopati iz Zemljine sence v polsenco. »Popolni lunin mrk bo pri nas v večini potekal še v večernem mraku, saj bo tega dne Sonce za matematično obzorje zašlo ob 19.25, medtem ko se bo prava noč začela ob 21.11,« je Žiberna še zapisal na spletni strani društva.

lunin mrk

Faza popolnega mrka bo tako dolga uro in 22 minut, takrat bo Luna značilne rdečkaste barve, od tod ime krvava luna. Delni lunin mrk se bo končal ob 21.56, ko se bo vsa Luna ponovno znašla v Zemljini polsenci.

Sama Luna, če bi stali na njenem površju, je zelo temna, je kot asfalt, za opečnate odtenke med mrkom pa je pravzaprav odgovorna Zemljina atmosfera, ki različno vpija barve. Tudi ko je Luna v Zemljini senci, del sončne svetlobe, ki prehaja skozi Zemljino atmosfero, doseže površino Lune in jo šibko osvetljuje. Barve s krajšimi valovnimi dolžinami – modra in vijoličasta – se lažje razpršijo kot barve z daljšimi valovnimi dolžinami, denimo rdeča in oranžna. Ker te daljše valovne dolžine prehajajo skozi Zemljino atmosfero, krajše pa se razpršijo, se Luna med luninim mrkom zdi oranžna ali rdečkasta. Več ko je v Zemljini atmosferi med mrkom še prahu, toliko bolj rdeča je Luna.

Mrki niso nikoli sami ali, povedano drugače, ko nastopi lunin mrk, približno dva tedna prej ali kasneje sledi tudi sončni mrk. Ponavadi sta mrka v nekaj tednih dva v vrsti, včasih trije. Tokratnemu luninemu bo 21. septembra sledil delni sončni mrk, ki pa pri nas ne bo viden, opazovali ga bodo lahko na Novi Zelandiji in Antarktiki.

Redki pojav

Lunin mrk je astronomski pojav, ki se zgodi, ko je Zemlja točno med Soncem in Luno. Luna se takrat znajde v Zemljini senci, lunin mrk pa vedno nastopi v fazi, ko je polna Luna oziroma ščip. A lunin mrk se ne zgodi ob vsakem ščipu in sončni mrk ne ob vsakem mlaju.

nastanek mrk Luna Sonce Zemlja

Vzrok tiči v naravi kroženja Lune okoli Zemlje in kroženja Zemlje okoli Sonca. »Če z Zemlje opazujemo spreminjanje položaja Sonca med letom, se nam zdi, da se Sonce premika. Ravnino, po kateri navidezno potuje Sonce, imenujemo ravnina ekliptike. Če bi bila ravnina kroženja Lune okoli Zemlje identična z ravnino ekliptike, bi lunin mrk res nastopil ob vsakem ščipu. A ravnina krožnice Lune okoli Zemlje ni identična z ekliptiko, pač pa je od nje odklonjena za kot okoli pet stopinj. Za nastop sončnega mrka je torej potreben še en pogoj: Lunina orbita mora v ščipu sekati ekliptiko. Točko, v kateri se to zgodi, imenujemo vozel. Kjer Luna prečka ekliptiko na svoji poti proti severu, je dvižni vozel, kjer pa seka ekliptiko na poti proti jugu, nastopi padni vozel,« je razložil Igor Žiberna.

Dodal je, da »če bi bila Sonce in Luna točkasti telesi, bi se mrk zgodil le takrat, ko bi bila Sonce in Luna natančno v vozlu. Ker pa imata obe telesi svojo navidezno velikost, ki je okoli pol stopinje, lahko nastopi mrk tudi takrat, ko sta obe v bližini vozla. Za pojav popolnega luninega mrka sme biti Luna največ 4,6 stopinje vstran od vozla. Vozla sta okoli pol leta narazen in trenutno mrki nastopajo od februarja do aprila ter med avgustom in oktobrom.«