V Planici bodo raziskovali tveganja za tromboembolitične zaplete v vesolju

Astronavtka Sunita Williams je v okviru obiska v Sloveniji obiskala tudi Laboratorij za gravitacijsko fiziologijo Instituta Jožef Stefan v Planici. Gre za enega od pomembnih raziskovalnih centrov Evropske vesoljske agencije (Esa) na področju raziskav, ki simulirajo adaptacijo fizioloških sistemov na breztežnost. V centru je za raziskave na voljo tudi Esina človeška centrifuga, na kateri so jeseni leta 2024 in poleti 2025 opravili raziskavo Učinek vibracijske vadbe med hipoksično neaktivnostjo v okviru projekta Brave. V tem projektu je sodelovalo 13 raziskovalnih ekip iz Evrope in Kanade, so sporočili z ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport. 

Velik problem, s katerim se srečujejo astronavti med svojimi potovanji v vesolje, so izguba mišične in kostne mase ter spremembe v srčno-žilnem sistemu. V dosedanjih raziskavah se je že izkazalo, da je vadba ena najboljših metod, ki lahko prepreči te spremembe, zdaj pa so raziskovalci preučevali še bolj natančno, kakšna vadba je optimalna.

»Naše preiskovance smo razvrstili v tri skupine, ena skupina je samo ležala, druga skupina je vadila na centrifugi, tretja skupina pa je vadila brez umetne težnosti, enako kot na centrifugi, vendar leže in na napravi, ki smo jo razvili v Sloveniji prav za ta namen. Projekt vodi Evropska vesoljska agencija, protokol naše raziskave je enak protokolu v Franciji in v Nemčiji, tako da bomo lahko primerjali rezultate treh inštitutov o učinkih različnih vadbenih strategij,« je v izjavi za javnost povedal vodja laboratorija prof. dr. Igor Mekjavić.

Te raziskave so zelo pomembne za bodoče odprave na Luno in Mars, ki bodo dolgotrajne. Številna spoznanja teh raziskav pa so bistveno prispevala k bolj kakovostni obravnavi bolnikov, ki ostajajo dalj časa priklenjeni na postelje. 

V laboratoriju zdaj pripravljajo Esino raziskavo Thromboshift, cilj katere je ovrednotiti tveganje tromboembolitičnih faktorjev med dolgotrajnim bivanjem v breztežnosti in učinek premika telesne tekočine proti glavi na »nevro-očesni sindrom, povezan z vesoljskimi poleti«. 

Raziskovalna infrastruktura v Planici pa je vključena tudi v izobraževalni program Erasmus Mundus Joint M.Sc. o fiziologiji in medicini ljudi v vesolju in ekstremnih okoljih, ki ga vodijo Mednarodna podiplomska šola Jožef Stefan, Univerza Caen (Francija) in Univerza Charite (Nemčija).

Študenti iz vsega sveta se seznanijo s težavami ekstremnih okolij in izvajajo različne raziskave v centru. Med odmevnimi raziskavami je na primer vrednotenje učinka vročinskih valov na zdravje in delazmožnost ljudi.

Sunita Williams dobro pozna učinke breztežnosti na telo, prav tako načine, kako jih preprečevati. Na Mednarodni vesoljski postaji so nameščene številne vadbene naprave, na katerih astronavti preživijo ure in ure, da ohranjajo svoje telo kar se da v dobri kondiciji. 

»Tehnologija je izredno napredovala, ne samo v programski opremi, tudi v materialih in strojni opremi, ki zdaj omogočajo dosežke, ki so se včasih zdeli nedosegljivi. Trenutno gremo na Luno, a to je samo vmesna postaja. Naslednji cilj je Mars, a na poti tja se bomo naučili ogromno,« je dejala v izjavi za javnost. 

Državni sekretar ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport Matevž Frangež je ob srečanju poudaril: »Področje vesoljskih tehnologij vidimo kot eno od pomembnejših spodbujevalcev tehnološke transformacije. Slovenska podjetja in institucije že zdaj dosegajo vrhunske rezultate na nišnih področjih. Imamo več kot 50 podjetij, tri univerze, raziskovalne institucije, ki se aktivno in uspešno vključujejo v številna področja vesoljskih tehnologij. Morda je zdaj čas za priprave za prvega slovenskega astronavta?« 

Raziskovanje vesolja danes ni več le domena znanstvenikov, ampak tudi pomembna poslovna priložnost. Svoje projekte in inovacije so predstavila slovenska podjetja, aktivna v programu Človeških in robotskih raziskav pri Esi. Skylabs, C3M, Balmar, Le-tehnika, Domel, Instrumentation Technologies in GeoCodis se ukvarjajo z raznoliko tehnologijo, od razvoja mikroelektronike, 3D-tiskanja, digitalnih dvojčkov in mikrohladilnikov do obdelave satelitskih podatkov.

»Ponosna sem na slovenska podjetja, ki iz dneva v dan dokazujejo svojo odličnost in sposobnost konkuriranja v izredno zahtevnem vesoljskem sektorju. Veseli me, da jih je podrobneje spoznala in z njimi delila svoje izkušnje tudi Sunita Williams, ki je hkrati velik navdih za prihodnje generacije ter še posebej za mlade ženske in njihovo udejstvovanje na področju vesolja,« je povedala Tanja Permozer, vodja Slovenske vesoljske pisarne, ki od leta 2023 deluje v okviru ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport.