V sedmih letih 21 kilometrov in ogromno znanosti
Na današnji dan pred sedmimi leti je na Marsu pristal rover Curiosity. To je edini delujoči rover na rdečem planetu, a drugo leto bosta tja odpotovala še dva.
Odpri galerijo
Panorama z Marsa. FOTO: NASA/JPL-Caltech/MSSS
Rekreativni tekač polmaratonsko razdaljo na modrem planetu zmore v dveh urah, vrhunski laboratorij na šestih kolesih, velik kot avtomobil, pa na rdečem v sedmih letih.
A na 21 kilometrih je Nasin rover Curiosity (radovednost), ki je na Marsu pristal na današnji dan leta 2012, je našel toliko zanimivega in nenavadnega, da smo Zemljani povsem spremenili pogled na manjšega soseda. Med drugim je njegova radovednost privedla do dokazov, da je bil Mars nekoč precej prijaznejši kot danes in bi se na njem lahko razvile vsaj najpreprostejše oblike življenja. V teh letih je sicer imel vozeči laboratorij nekaj težav s spominskimi kapacitetami in vrtalnikom, a se drži dobro, poudarja njegova zemeljska ekipa.
In rover še zdaleč ni končal svojega dela. Pred kratkim je zavrtal že 22. luknjo in pobral vzorce. Še nekaj let bo minilo, preden bo njegov jedrski pogonski sistem omagal. Že ko bo na koncu svojih moči in se ne bo mogel več premikati, bodo lahko s pametnim upravljanjem z energijo omogočili nadaljnje raziskave, so navedli pri Nasinem laboratoriju za reaktivni pogon (JPL).
Curiosity je zdaj na pol poti skozi območje, bogato z glinastimi minerali, na pobočju gore Sharp v kraterju Gale. Pred milijardami let so bili v kraterju jezeri in potoki. Voda je nanesla veliko usedlin. Glinaste minerale je že prej, preden je rover pristal na površju, odkril Nasin satelit Mars Reconnaissance (MRO). V odpravi je rover potrdil prisotnost glinastih mineralov tudi na drugih delih gore Sharp, tudi na območjih, kjer jih MRO ni zaznal. Znanstvenike je zato zanimalo, zakaj nastajajo razlike v izsledkih. Vzroki so verjetno v kamenčkih in tudi prahu, ki skriva podatke, sledljive iz orbite planeta.
Pred kratkim je rover zaznal tudi povišane količine metana, ki pa so se hitro znova znižale. Rover ni opremljen z instrumenti, ki bi lahko odgovorili na vprašanje, ali gre za biološke ali geološke vire metana.
Poleg znanstvenih dognanj je rover tudi veliko fotografiral. Tako je nastala tudi spodnja 360-stopinjska panorama:
Tako veselo je bilo v nadzornem centru odprave 6. avgusta 2012:
A na 21 kilometrih je Nasin rover Curiosity (radovednost), ki je na Marsu pristal na današnji dan leta 2012, je našel toliko zanimivega in nenavadnega, da smo Zemljani povsem spremenili pogled na manjšega soseda. Med drugim je njegova radovednost privedla do dokazov, da je bil Mars nekoč precej prijaznejši kot danes in bi se na njem lahko razvile vsaj najpreprostejše oblike življenja. V teh letih je sicer imel vozeči laboratorij nekaj težav s spominskimi kapacitetami in vrtalnikom, a se drži dobro, poudarja njegova zemeljska ekipa.
In rover še zdaleč ni končal svojega dela. Pred kratkim je zavrtal že 22. luknjo in pobral vzorce. Še nekaj let bo minilo, preden bo njegov jedrski pogonski sistem omagal. Že ko bo na koncu svojih moči in se ne bo mogel več premikati, bodo lahko s pametnim upravljanjem z energijo omogočili nadaljnje raziskave, so navedli pri Nasinem laboratoriju za reaktivni pogon (JPL).
Curiosity je zdaj na pol poti skozi območje, bogato z glinastimi minerali, na pobočju gore Sharp v kraterju Gale. Pred milijardami let so bili v kraterju jezeri in potoki. Voda je nanesla veliko usedlin. Glinaste minerale je že prej, preden je rover pristal na površju, odkril Nasin satelit Mars Reconnaissance (MRO). V odpravi je rover potrdil prisotnost glinastih mineralov tudi na drugih delih gore Sharp, tudi na območjih, kjer jih MRO ni zaznal. Znanstvenike je zato zanimalo, zakaj nastajajo razlike v izsledkih. Vzroki so verjetno v kamenčkih in tudi prahu, ki skriva podatke, sledljive iz orbite planeta.
Pred kratkim je rover zaznal tudi povišane količine metana, ki pa so se hitro znova znižale. Rover ni opremljen z instrumenti, ki bi lahko odgovorili na vprašanje, ali gre za biološke ali geološke vire metana.
Poleg znanstvenih dognanj je rover tudi veliko fotografiral. Tako je nastala tudi spodnja 360-stopinjska panorama:
Tako veselo je bilo v nadzornem centru odprave 6. avgusta 2012:
