V znamenju virusa, vesolja in vremena

Pandemija in razvoj cepiva sta zasenčila podnebne spremembe in uspehe v osvajanju vesolja.
Fotografija: Znanost 2020 
Odpri galerijo
Znanost 2020 

V začetku leta je kazalo, da je pred nami še eno leto, ko bodo znanstveniki vse sile napeli v reševanju našega planeta in vsega, kar je na njem, saj nam narava vse manj odpušča pretekla dejanja. A nato je nevidni virus preusmeril vso pozornost nase in začeli smo reševati lastna življenja in življenja drugih.

Kot še nikoli do zdaj nismo toliko upanja položili v roke znanosti. Zdravnikom, da so razložili bolezen in nas zdravili, kemikom in biologom, da so razvozlali, za kakšen virus gre in kako razviti zdravila in cepiva. Matematiki in fiziki so z modelskimi napovedmi opozarjali, da najhujše šele prihaja, psihologi so nas poskušali obdržati pri zdravi pameti. Znanost je pokazala, da nima vseh odgovorov, a da jih lahko poišče, če ima pri tem podporo in ustrezno financiranje. S koncem leta se zdi, da bo prihajajoče boljše, svetlejše, a tudi letos je bilo kar nekaj zanimivih in razveseljivih dogodkov.

FOTO: Lennart Preiss/AFP
FOTO: Lennart Preiss/AFP


S cepivi smo se v preteklosti odrešili nekaterih smrtonosnih bolezni, zdaj si obetamo, da si bomo z njimi rešili nam znani slog življenja. Prvi korak so naredili kitajski znanstveniki, ki so v začetku leta predstavili genom virusa sars-cov-2, nato so podjetja po vsem svetu tudi na inovativnih platformah razvila varna cepiva. Kako bodo učinkovita, je odvisno tudi od nas, saj lahko bolezen s cepivi premagamo le z dovolj veliko precepljenostjo.

Cepivo je podvig znanosti, cepljenje mora biti podvig družbe

FOTO: Jaxa/Afp
FOTO: Jaxa/Afp


Japonska sonda Hajabusa2 je po šestih letih od izstrelitve na Zemljo dostavila nekaj gramov asteroida Rjugu (na fotografiji), ki ga bodo znanstveniki preučevali v iskanju pojasnil, kako je na Zemlji vzniknilo življenje. Nasina sonda Osiris Rex je na pol poti, saj je letos uspešno zagrabila prgišče asteroida Bennu, prihodnje leto pa se bo odpravila domov. Kitajska je medtem s Chang'e 5 vnovič pristala na Luni, tam pobrala slaba dva kilograma regolita in ga tudi uspešno dostavila na trdna tla.

To je vzorec asteroida Rjugu

Vzorec na varnem

1731 gramov Lune

FOTO: Lukas Piotrowski/Alfred-Wegener-Institut
FOTO: Lukas Piotrowski/Alfred-Wegener-Institut


Januarja smo z grozo opazovali požare v Avstraliji, poleti v Kaliforniji. Sezona tropskih ciklonov v Atlantiku je bila rekordna. Ekstremni dogodki opozarjajo, da so podnebne spremembe, čeprav si je Zemlja za nekaj trenutkov zaradi ustavitve življenja oddahnila od ogromnih količin izpustov, še vedno najbolj pereč problem. Pandemija ga je postavila v ozadje, a na žalost ni izginil. Znanstveniki, ki so morali prav zaradi koronavirusa spremeniti načrte, so se letos zaprli na ladjo Polarstern (na fotografiji) in jo zamrznjeno prepustili ledu, da bi dognali, kako podnebne spremembe še hitreje vplivajo na občutljivi arktični ekosistem. Dobra novica za okolje je bila izvolitev Joeja Bidna, ki napoveduje, da se bodo ZDA vrnile v boj proti podnebnim spremembam.

Avstralija: podoba naše prihodnosti

Na Arktiki ni več arktičnega podnebja

FOTO: Jm Guillon/Esa
FOTO: Jm Guillon/Esa


V začetku septembra sta se po številnih zamudah in zapletih z raketo in vremenom v orbito utirila prva slovenska satelita Nemo HD in Trisat, namenjena demonstracijam tehnologije in opazovanju površja. Evropsko podjetje Arianespace pa je s poletom vege uspešno preizkusilo svoj novi sistem razprševanja večjega števila različno velikih satelitov v orbiti (na fotografiji). Ravno trg majhnih satelitov močno raste. Naslednja izstrelitev podobne rakete se je končala klavrno, saj so zamešali kable in dva satelita skupaj z zgornjo stopnjo rakete sta končala v morju.

Orjaški vesoljski trg dosegljiv tudi za Slovence

To je prvi košček meteorita Novo mesto

FOTO: Steve Nesius/Reuters
FOTO: Steve Nesius/Reuters


Mednarodna vesoljska postaja je ob 20. obletnici neprekinjene naselitve pričakala prvo zasebno plovilo za prevoz človeške posadke. Po skoraj desetletju so ZDA dobile novo kapsulo, s katero astronavti v vesolje poletijo z ameriških tal. Zgradilo jo je podjetje Elona Muska SpaceX, ki med tem svoje znanje že vlaga v razvoj bleščeče rakete starship, s katero želi osvojiti Mars. A Musku po drugi strani astronomi zamerijo vzpostavljanje ogromne mreže satelitov Starlink, ki uničuje astronomske posnetke s tal, in povečujejo gnečo v orbiti.

Pihala in puhala kot žival, a delovala brezhibno

Izjemni testni polet z burnim zaključkom

Astronomska cena za hitrejše trgovanje

FOTO: Daniel K. Inouye Telescope/NSF
FOTO: Daniel K. Inouye Telescope/NSF


Sonce je po minimumu aktivnosti, ki ga je doseglo lani decembra, letos začelo postajati aktivnejše. Vstopilo je v 25. cikel, ki bo vrhunec dosegel leta 2025. Evropa je proti naši zvezdi poslala novega obiskovalca Sola, Američani pa so poskusno zagnali najmočnejši zemeljski solarni teleskop Daniel K. Inouye na Havajih in ob tem posneli pričujočo fotografijo površja Sonca. A če nekateri teleskopi začenjajo svoje delo, ga drugi končujejo. Letos so se astronomi tako poslovili od legendarnega radijskega teleskopa Arecibo na Portoriku, ki se je sesedel sam vase.

Posnetek sončeve pege

Bližnji posnetki na Soncu razkrivajo taborne ognje

FOTO: Nasa/JPL
FOTO: Nasa/JPL


Plejada odprav je letos poleti krenila proti Marsu. Nasa je tja poslala rover Perseverance (na fotografiji), ki bo na površju poskušal pristati 18. februarja, Kitajska je izstrelila tri sisteme v enem – orbiter, pristajalnik in robotsko vozilo, ki se bodo v orbito utirili prav tako februarja, pristajalni manever pa bo sledil nekaj mesecev pozneje. Proti sosednjemu planetu pluje še prva arabska odprava Upanje Združenih arabskih emiratov.

Robotski znanstvenik Perseverance na poti na Mars

Arabska odprava na poti proti Marsu

Kitajska odprava bo do Marsa pripotovala februarja​

Komentarji: