Večina virusov v rastlinah še ni odkritih

Dr. Ana Vučurović je znanstvena raziskovalka na Oddelku za biotehnologijo in sistemsko biologijo Nacionalnega inštituta za biologijo.

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Znanstvenike si pogosto predstavljamo za mikroskopom v laboratoriju, a pri virusih je moj glavni instrument računalnik. Iz laboratorija dobim podatke o genskem zapisu vzorcev, nato pa na računalniku s specializiranimi programi analiziram, kaj je v njih. Večino časa tako ne gledam v petrijevke, epruvete ali rastline, ampak v zaslon, kjer iz številk in zaporedij sestavljam sliko, kateri virusi so prisotni.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Raziskujem rastlinske patogene mikrobe, predvsem viruse, ki okužujejo rastline in lahko močno zmanjšajo pridelek. Pri tem uporabljamo tako tarčne metode, kjer zelo ciljano iščemo enega ali nekaj znanih virusov, kot tudi netarčne metode, pri katerih v enem koraku pregledamo celoten genski zapis vzorca. Na kratko: zanima me, kateri virusi so v rastlinah, kako jih lahko čim prej odkrijemo in s tem zmanjšamo izgubo pridelka.

Zakaj imate radi znanost?

Znanost je polna izzivov in stalnega učenja. Skoraj nikoli ne delaš rutinsko, vedno se pojavi nekaj nepričakovanega, kar moraš razumeti in rešiti. Znanost nam omogoča, da danes razvijamo pristope, ki bodo čez nekaj let postali vsakdanji, na primer hitrejša diagnostika ali nove analitske metode. To je eden redkih poklicev, v katerih si lahko vsak dan malo v prihodnosti, hkrati pa delaš zelo konkretne stvari, ki imajo dejanski vpliv.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Danes je velik izziv nahraniti rastoče prebivalstvo in hkrati zmanjšati izgube zaradi bolezni rastlin. Moje delo lahko prispeva k varnejši in stabilnejši pridelavi hrane, saj zgodnje odkrivanje virusov omogoča, da preprečimo njihovo širjenje in velike izpade pridelka. To pomeni manj zavržene hrane, manj intenzivne ukrepe na polju ter bolj predvidljivo pridelavo, kar na koncu vpliva tudi na ceno in zanesljivost oskrbe s hrano.

Kdaj ste vedeli, da boste raziskovalka?

Na univerzi, ko me je začelo res zanimati, kaj se dogaja v rastlinah na ravni, ki je ne vidimo. Zakaj so nekatere odporne, druge pa hitro zbolijo, čeprav rastejo v enakih razmerah. Takrat sem prvič dobila občutek, da na preprosta vprašanja pogosto ni enostavnih odgovorov. Ko enkrat začneš iskati razlage in vidiš, da lahko z eksperimenti prideš do novih spoznanj, te to hitro pritegne. Od tam naprej je bila odločitev precej naravna.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Rada berem, hodim v naravo, še posebej ob vodi, in smučam. Upam, da je to dober kontrast laboratoriju in računalniku.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Radovednost in vztrajnost. Če te ne zanima »zakaj«, ne prideš daleč. Če obupaš ob prvem problemu, pa tudi ne.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

S svoje perspektive vidim kot najbolj prelomno to, da bo natančna diagnostika postala tako hitra in enostavna, kot je danes uporaba pametnega telefona. Ko bo kmet ali svetovalec na terenu v nekaj minutah vedel, katera bolezen ogroža pridelek, bo to bistveno spremenilo, kako učinkovito in ciljano lahko ukrepamo.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Ne. Mislim, da imamo na Zemlji še ogromno neraziskanega. Mars lahko počaka.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Ker energetika ni moje področje, si prihodnost predstavljam kot pametno kombinacijo klasičnih in obnovljivih virov, kjer z boljšimi tehnologijami predvsem zmanjšamo izpuste CO2, izgube ter energijo uporabljamo bolj učinkovito.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

S Karyjem Mullisom. Izumil je PCR, metodo, ki omogoča eksponentno kopiranje DNK in je na videz preprosta, v praksi pa je popolnoma spremenila raziskave, od medicine do rastlinskih bolezni. Zanimalo bi me, kako razmišlja nekdo, ki pride do tako prelomne ideje in jo zna kljub vsem dvomom pripeljati do splošne uporabe.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Priporočila bi knjigi Genom Matta Ridleyja in Kratka zgodovina skoraj vsega Billa Brysona. Genom mi je blizu, ker na razumljiv in pripoveden način razlaga genetiko skozi zgodbe o naših 23 kromosomih, Brysonova knjiga pa z veliko humorja in jasnosti pokaže, kako so ključna znanstvena odkritja oblikovala naš pogled na svet.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Da je svet rastlinskih virusov veliko večji in bolj skrit, kot si mislimo. Večina virusov v rastlinah še ni odkritih, z modernimi metodami pa skoraj vedno najdemo kaj novega. Ena sama rastlina ima lahko hkrati več virusov, nekateri med njimi pa sploh ne povzročajo vidnih bolezenskih znamenj.