Velik korak za raketo: starship tokrat do orbite?

Podjetje Spacex upa, da bo 22. september srečen dan za njihovo največjo vesoljsko raketo starship, s katero želijo v prihodnosti osvojiti površje Lune in Marsa. Podjetje načrtuje, da bo polet številka 14 za raketo v razvoju naslednji torek ob 14.15 po srednjeevropskem času (po navedbah na njihovi spletni strani sicer še čakajo na zeleno luč ameriških regulatorjev).

Prvič je več kot 120 metrov visoka raketa poletela aprila 2023 – takrat le nekaj sekund –, v 14. testnem poletu pa želijo doseči orbito. Do zdaj so bili vsi poleti podorbitalni.

»Predvideni polet bo prvi, v katerem bo plovilo starship doseglo Zemljino orbito. Dosedanji poskusni poleti so namerno potekali po pasivno varnih suborbitalnih tirnicah, s čimer smo zagotovili kar največjo varnost javnosti in hkrati pridobili čim več dragocenih spoznanj. Z doseganjem orbite se lahko začne naslednja faza razvoja plovila. Cilj je zagotoviti njegovo popolno in hitro ponovno uporabnost,« so zapisali na spletni strani podjetja.

Na krovu rakete bodo novi internetni sateliti starlink V3, ki bodo zagotavljali, tako Spacex, boljše povezave po vsem svetu. Podjetje Elona Muska je do zdaj v orbito namestilo več kot 11.000 aktivnih starlinkov, nova različica V3 je najzmogljivejša, prilagojena za starship. »Vsak satelit starlink V3 bo konstelaciji dodal terabajt na sekundo zmogljivosti, kar pomeni skupno 26 terabajtov na sekundo dodatne zmogljivosti samo s to misijo. To je približno desetkrat večja zmogljivost v primerjavi z eno izstrelitvijo satelitov starlink V2 mini z raketo falcon 9,« so zapisali pri podjetju. Musk je napovedal, da bodo teh starlinkov namestili predvidoma 100.000. Napovedi razraščanja mrež satelitov močno skrbijo astronome.

Trije sateliti na prihodnjem poletu starshipa bodo opremljeni s kamerami, da bodo posneli obnašanje toplotnega ščita na zgornji stopnji rakete. Ta mora delovati brezhibno, saj se bo zgornja stopnja vračala skozi atmosfero na površje in pri tem se zunanja plast rakete močno segreje. Starship bo na voljo v tovorni različici in za prevoz posadke. Ko bodo v raketi ljudje, napak ne sme biti. Nasa upa, da bo starship kmalu nared, saj igra ključno vlogo pri povratku Američanov na površje Lune.

Tudi tokrat bo raketa poletela iz Starbasa v Teksasu. FOTO: Steve Nesius/Reuters

Deseturni let

Načrt prihodnjega poleta je, da bo 52-metrska zgornja stopnja starship ali krajše ship opravila šest orbit okoli planeta na višini 275 kilometrov. Med poletom bo utiril 26 starlinkov v orbito, ki so opremljeni z lastnimi potisniki, da se bodo dvignili. Nato bo okoli deset ur (pri podjetju obljubljajo, da bo morda mogoče več ur v živo spremljati letenje starshipa okoli Zemlje) po izstrelitvi pristala v Tihem oceanu zahodno od Čila. Do zdaj je starship letel vsega 65 minut in ni obkrožil Zemlje, pristajal pa je v Indijskem oceanu ob obali Zahodne Avstralije.

»Starship bo manever za vstop v orbito izvedel šele, ko bo ekipa za nadzor leta potrdila zadostno redundanco strojne opreme, ki je ključna za izvedbo kasnejšega manevra za izstop iz orbite ob koncu misije,« so pojasnili. Preizkusili bodo tudi številne nadgradnje in eksperimente, povezane s toplotnim ščitom rakete, pri čemer nekatere izboljšave temeljijo neposredno na podatkih, zbranih med plavanjem rakete starship (misija 13) v Indijskem oceanu.

Starship po 13. poletu je nežno pristal v vodi in nato plaval. Privlekli so ga do Božičnih otokov. FOTO: Spacex/Reuters

Nosilna stopnja super heavy bo tokrat morala uspešno poleteti, se ločiti od zgornje stopnje, nato obrniti in pristati v Mehiškem zalivu. Vse to se bo zgodilo v približno osmih minutah. Torej, nobenih posebnih nalog, kot je na primer pristajanje v »objem« mehanskih vilic na izstrelitvenem stolpu. Nosilni stopnji so spremenili tako strojno kot programsko opremo za odpravo težav, opaženih pri prejšnjem letu, so pojasnili pri podjetju.

»Po ločitvi stopenj in obratu med 13. letom je potisna raketa super heavy prvič lahko uporabila vseh 33 motorjev za manever vrnitve. V zaključni fazi delovanja motorjev so trije osrednji motorji pokazali, da so se zamašili z ledom, kar je sprožilo predčasno prekinitev manevra, so pojasnili na spletni strani. Raketa je nato poskusila izvesti pristajalni manever, pri čemer se je ponovno vžgalo osem od 13 predvidenih motorjev, preden je raketa trdo pristala v vodi v zalivu.«

Stopnja super heavy za prihajajoči let vključuje spremembe strojne opreme za izboljšanje filtriranja goriva do motorjev ter spremembe programske opreme za večjo zanesljivost ponovnega vžiga.