Vesoljski duhec za noč čarovnic
Gre za nenavadno obročasto galaksijo.
Odpri galerijo
Sistem Arp-Madore 2026-424 (AM 2026-424) spominja na obraz. FOTO: NASA, ESA, J. Dalcanton, B.F. Williams, and M. Durbin (University of Washington)
Ameriška in vesoljska vesoljska agencija sta ob tudi pri nas vse bolj priljubljenemu praznovanju noči čarovnic objavila novo fotografijo, ki jo je posnel vesoljski teleskop Hubble, ki bo prihodnje leto praznoval že 30. obletnico delovanja. Teleskop je 19. junija v vidni svetlobi posnel dve galaksiji, podobne velikosti, ki sta trčili. Prizor pa spominja na obraz duhca.
Trčenja galaksij so pogosta, a praviloma ne gre za »čelna« trčenja, kakršno je ustvarilo sistem Arp-Madore 704 milijone svetlobnih let od Zemlje.
Trčenje je raztegnilo diske plina, prahu in zvezd in ustvarilo obročasto galaksijo. Te so redke, v naši širši okolici jih je le nekaj sto, so navedli v sporočilu. Obroč sestavljajo masivne, relativno mlade in zelo svetle modre zvezde. Za oblikovanje obročaste galaksije se mora trčenje dveh galaksij zgoditi ob ravno pravem kotu.
Arp-Madore je še toliko bolj posebna zaradi »oči«, to sta osrednja kupa zvezd v galaksijah. Videti je, da sta kupa podobno velika, zato menijo, da sta trčili galaksiji enake velikosti. Praviloma trčita neenako veliki galaksiji, ko pravzaprav večja »požre« manjšo.
Sistem AM 2026-424 je prvi leta 1966 v katalogu Atlas of Peculiar Galaxies opisal astronom Halton Arp. Nato je sodeloval še s kolegom Barryjem Madorom, s katerim sta iskala nenavadna galaktična srečanja na južnem nebu. V raziskavi iz leta 1987 sta opisala več tisoč galaksij.
Trčenja galaksij so pogosta, a praviloma ne gre za »čelna« trčenja, kakršno je ustvarilo sistem Arp-Madore 704 milijone svetlobnih let od Zemlje.
Trčenje je raztegnilo diske plina, prahu in zvezd in ustvarilo obročasto galaksijo. Te so redke, v naši širši okolici jih je le nekaj sto, so navedli v sporočilu. Obroč sestavljajo masivne, relativno mlade in zelo svetle modre zvezde. Za oblikovanje obročaste galaksije se mora trčenje dveh galaksij zgoditi ob ravno pravem kotu.
Arp-Madore je še toliko bolj posebna zaradi »oči«, to sta osrednja kupa zvezd v galaksijah. Videti je, da sta kupa podobno velika, zato menijo, da sta trčili galaksiji enake velikosti. Praviloma trčita neenako veliki galaksiji, ko pravzaprav večja »požre« manjšo.
Sistem AM 2026-424 je prvi leta 1966 v katalogu Atlas of Peculiar Galaxies opisal astronom Halton Arp. Nato je sodeloval še s kolegom Barryjem Madorom, s katerim sta iskala nenavadna galaktična srečanja na južnem nebu. V raziskavi iz leta 1987 sta opisala več tisoč galaksij.
