Vračanje izgubljenega vida z očesno protetiko

Toliko naj bi jih namreč po oceni Svetovne zdravstvene organizacije izgubilo vid zaradi okvar mrežnice. Ta leži na zadnji strani očesa in zaznava podobe, ki jih optični živci iz očesa prenašajo v možgane. Sheila Nirenberg in Chethan Pandarinath z ameriške univerze Cornell sta predstavila poskusno protezo, ki nadomešča mrežnico. »Delovanje celic v očesni mrežnici je po mojem prepričanju področje, ki smo ga doslej zapostavljali, vendar se je izkazalo za izjemno pomembno,« je povedala Nirenbergova. Fotoreceptorji so celice, ki se odzivajo na svetlobo in pošiljajo signale celicam v živčnem vozlišču. Tako se sproži vidni signal, ki potuje po živčevju do možganov. Celice mrežnice ustvarijo zapleteno kodo za vse vidne signale, ki gredo v možgane, kjer nastaja slika. Za opazovanje psa je tako potrebna drugačna koda kot na primer za opazovanje otroškega obraza ali skodelice. Pri poškodbah mrežnice so fotoreceptorske celice toliko uničene, da ne morejo posredovati nobenega signala. Nirenbergova in Pandarinath sta skušala z novo protezo posnemati zapleteno delovanje teh celic, tako da bi možgani lahko ustvarili sliko, ki bi bila bolj podobna pravi. »Slika seveda ni tako jasna, kot je v resnici. Če bi želeli slepemu človeku omogočiti, da bi videl obraz, kakršen je v resnici, bi morali poznati šifro mrežnice. Ko jo bomo lahko razvozlali, bomo s tem odprli pot k vračanju vida,« je prepričana Sheila Nirenberg. Nova proteza tako lahko ustvari podobo otroškega obraza, kot je videti na sredini, in je precej boljša od dosedanjih protez (desno), njihov cilj pa je doseči podobo na levi. S poskusov na miših bodo prešli na testiranje proteze na primatih, medtem ko bo za preizkus proteze pri ljudeh verjetno treba počakati tudi na napredek genske terapije, kjer je znanstvenikom pred časom že uspelo iz zarodnih matičnih celic ustvariti različne vrste celic, ki sestavljajo očesno mrežnico.