Vreme se vendarle izboljšuje
Če bo vreme dopuščalo, bo vega z našima satelitoma v nedeljo zjutraj po našem času vendarle poletela.
Odpri galerijo
Raketa vega FOTO: Stephane Corvaja/Esa
Kar lep čas je nad Francosko Gvajano vztrajal neugoden veter, a zdaj se vremenske razmere za izstrelitev rakete vega iz vesoljskega centra v Kourouju postopoma vendarle izboljšujejo.
Po napovedih naj bi se priložnost za izstrelitev 53 satelitov, med katerimi sta tudi slovenska Nemo HD in Trisat, odprla v soboto, 27. junija zvečer ob 22:51:10 po lokalnem času oziroma nedeljo, 28. junija zjutraj ob 03:51:10 po srednjeevropskem času, je sporočil dr. Tomaž Rodič iz Centra odličnosti Vesolje‐SI.
Naslednja odločitev, ali bodo v soboto pričeli s postopki za izvedbo izstrelitve, bo znana v roku 24 ur, je še dodal.
Sateliti na izstrelitev čakajo že kar lep čas, saj je bila prva možnost že septembra lani, a so izstrelitev prestavili, ker so želeli ugotoviti, zakaj je spodletela julijska izstrelitev rakete enakega tipa. Sledil je nov datum, marca letos, a se je zapletlo zaradi pandemije covida 19, nato so določili datum 19. junij, a jo je zagodlo neugodno vreme.
Prestavitve izstrelitev raket so pogoste, saj jih že ob najmanjši zaznani težavi ali z samo raketo ali zaradi neugodnega vremena prestavijo. Nihče si seveda ne želi, da bi po večletnem delu in vloženih sredstvih svoj produkt videli v oblaku ognja.
Naša satelita sta čakanje dobro prenesla. Nemo HD s 65 kilogrami spada med mikrosatelite, ki jih bo v tovoru vege tokrat sedem in so drugače integrirani na novo evropsko platformo za razpršitev satelitov kot preostalih 46 majhnih kockastih satelitov, med katerimi je tudi štirikilogramski mariborski nanosatelit Trisat.
Trg nano- in mikrosatelitov je vse večji, izdelovalci pa si želijo zanesljivo in cenovno ugodno pot do orbite. Evropa je na to odgovorila z novim konceptom za odprave malih satelitov SSMS (Small Satellite Mission Service), ki ga bo tokrat preizkusila prvič. Še nikoli doslej z evropsko raketo ni v orbito poletelo toliko satelitov hkrati. Sistem SSMS, ki ga je Esa zgradila z različnimi partnerji in s sofinanciranjem evropske komisije, omogoča tako odprave izključno majhnih satelitov kot kombinirano vožnjo večjega plovila in več manjših, ki jih nato na predvidenih višinah okoli 500 kilometrov nad Zemljo postopoma izpustijo.
Mikrosatelit, ki tehta 65 kilogramov, bo v orbiti pet let. Je prototip mikrosatelita za interaktivno daljinsko zaznavanje z veliko natančnostjo, ki bo omogočal zajem multispektralnih podob zemeljske površine in snemanje videa visoke ločljivosti v realnem času. Z njim lahko opazujemo stanje vegetacije, voda in urbanih naselij za aplikacije od kmetijstva, gozdarstva in urbanizma do ekologije in energetike. Namen satelita je tehnološka demonstracija.
Okoli Zemlje bo štirikilogramski nanosatelit krožil predvidoma šest let. V prvi vrsti je namenjen testiranju nove vesoljske elektronike. Na krovu satelita je tudi miniaturna hiperspektralna oziroma multispektralna kamera, delujoča v kratkovalovnem infrardečem (SWIR) območju, ki bo vsakodnevno delala posnetke Zemljinega površja. S temi posnetki lahko natančneje spremljajo onesnaženost voda, vlažnost vegetacije, določajo žarišča požarov in zaznavajo vulkanski prah v višjih plasteh atmosfere za potrebe letalske industrije.
Po napovedih naj bi se priložnost za izstrelitev 53 satelitov, med katerimi sta tudi slovenska Nemo HD in Trisat, odprla v soboto, 27. junija zvečer ob 22:51:10 po lokalnem času oziroma nedeljo, 28. junija zjutraj ob 03:51:10 po srednjeevropskem času, je sporočil dr. Tomaž Rodič iz Centra odličnosti Vesolje‐SI.
Naslednja odločitev, ali bodo v soboto pričeli s postopki za izvedbo izstrelitve, bo znana v roku 24 ur, je še dodal.
Sateliti na izstrelitev čakajo že kar lep čas, saj je bila prva možnost že septembra lani, a so izstrelitev prestavili, ker so želeli ugotoviti, zakaj je spodletela julijska izstrelitev rakete enakega tipa. Sledil je nov datum, marca letos, a se je zapletlo zaradi pandemije covida 19, nato so določili datum 19. junij, a jo je zagodlo neugodno vreme.
Prestavitve izstrelitev raket so pogoste, saj jih že ob najmanjši zaznani težavi ali z samo raketo ali zaradi neugodnega vremena prestavijo. Nihče si seveda ne želi, da bi po večletnem delu in vloženih sredstvih svoj produkt videli v oblaku ognja.
Preberite še:
Slovenija do vesolja!
Slovenski satelit ne bo obupal
Kako so Mariborčani zgradili prvi slovenski nanosatelit
Slovenija do vesolja!
Slovenski satelit ne bo obupal
Kako so Mariborčani zgradili prvi slovenski nanosatelit
Naša satelita sta čakanje dobro prenesla. Nemo HD s 65 kilogrami spada med mikrosatelite, ki jih bo v tovoru vege tokrat sedem in so drugače integrirani na novo evropsko platformo za razpršitev satelitov kot preostalih 46 majhnih kockastih satelitov, med katerimi je tudi štirikilogramski mariborski nanosatelit Trisat.
Trg nano- in mikrosatelitov je vse večji, izdelovalci pa si želijo zanesljivo in cenovno ugodno pot do orbite. Evropa je na to odgovorila z novim konceptom za odprave malih satelitov SSMS (Small Satellite Mission Service), ki ga bo tokrat preizkusila prvič. Še nikoli doslej z evropsko raketo ni v orbito poletelo toliko satelitov hkrati. Sistem SSMS, ki ga je Esa zgradila z različnimi partnerji in s sofinanciranjem evropske komisije, omogoča tako odprave izključno majhnih satelitov kot kombinirano vožnjo večjega plovila in več manjših, ki jih nato na predvidenih višinah okoli 500 kilometrov nad Zemljo postopoma izpustijo.
Nemo HD
Mikrosatelit, ki tehta 65 kilogramov, bo v orbiti pet let. Je prototip mikrosatelita za interaktivno daljinsko zaznavanje z veliko natančnostjo, ki bo omogočal zajem multispektralnih podob zemeljske površine in snemanje videa visoke ločljivosti v realnem času. Z njim lahko opazujemo stanje vegetacije, voda in urbanih naselij za aplikacije od kmetijstva, gozdarstva in urbanizma do ekologije in energetike. Namen satelita je tehnološka demonstracija.
Tristat
Okoli Zemlje bo štirikilogramski nanosatelit krožil predvidoma šest let. V prvi vrsti je namenjen testiranju nove vesoljske elektronike. Na krovu satelita je tudi miniaturna hiperspektralna oziroma multispektralna kamera, delujoča v kratkovalovnem infrardečem (SWIR) območju, ki bo vsakodnevno delala posnetke Zemljinega površja. S temi posnetki lahko natančneje spremljajo onesnaženost voda, vlažnost vegetacije, določajo žarišča požarov in zaznavajo vulkanski prah v višjih plasteh atmosfere za potrebe letalske industrije.
