Za življenjsko delo nagrajena zgodovinarka in fizik

Zoisove nagrade 2018: Razdeljene so bile tri nagrade za življenjsko delo, štiri nagrade za vrhunske dosežke ter sedem priznanj
Objavljeno
28. november 2018 06.35
Posodobljeno
28. november 2018 06.41
Zoisovi nagrajenci Foto Blaž Samec/Delo
Ljubljana – V Linhartovi dvorani Cankarjevega doma so podelili priznanja za dosežke na področju znanstveno-raziskovalne in razvojne dejavnosti. Ob obletnici rojstva podjetnika, mecena in raziskovalca Žige Zoisa sta najvišji priznanji za življenjsko delo prejela dr. Milica Kacin Wohinz in dr. Boštjan Žekš.

Odbor za podelitev nagrad in priznanj za izjemne dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti, ki mu predseduje prof. dr. Janez Plavec, je letos podelil dve Zoisovi nagradi za življenjsko delo, Puhovo nagrado za življenjsko delo, tri Zoisove nagrade za vrhunske dosežke, Puhovo nagrado za vrhunske dosežke, šest Zoisovih priznanj za pomembne dosežke, Puhovo priznanje za uvajanje novih znanstvenih dosežkov v gospodarsko in družbeno prakso ter priznanje ambasador znanosti.


Nagrade za življenjsko delo


Zoisovo nagrado za življenjsko delo na področju zgodovinopisja je prejela dr. Milica Kacin Wohinz, znanstvena svetnica, ki je bila do upokojitve zaposlena na Inštitutu za novejšo zgodovino v Ljubljani in je svoje raziskovalno delo posvetila zgodovini Primorske. Spoznanja je objavila v številnih znanstvenih člankih in več znanstvenih monografijah, v katerih je predstavila primorske Slovence in istrske Hrvate pod italijansko zasedbo 1918–1920, njihovo dejavnost v rimskem parlamentu ter primorski upor fašizmu v letih 1920–1941. V mednarodnem zgodovinopisju je pustila globoko sled predvsem z oceno, da je slovensko narodno odporniško gibanje prvi antifašizem v Evropi, organizacija Tigr pa tudi prvi oboroženi antifašizem.

Zoisovo nagrado za življenjsko delo v teorijski fiziki je dobil akad. prof. dr. Boštjan Žekš. Od leta 2014 je upokojen, bil pa je raziskovalec na Institutu Jožefa Stefana na Odseku za teoretično fiziko, profesor biofizike na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani ter profesor in dekan na Univerzi v Novi Gorici. Od leta 2002 do leta 2008 je bil tudi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Raziskovalno se je ukvarjal s feroelektričnimi, tekočimi in feroelektričnimi tekočimi kristali ter z biofiziko bioloških in modelnih fosfolipidnih membran. Od leta 1966 do leta 2007 je objavil 214 del v uglednih mednarodnih revijah ter tri monografije. Njegova dela obsegajo okoli 6500 citatov.

Za življenjsko delo so podelili tudi Puhovo nagrado, in sicer prof. dr. Francu Vodopivcu za delo v metalurgiji. Vodopivec že več kot pet desetletij deluje v metalurški stroki, kjer je pustil velik pečat tako v industriji kot v akademskem svetu. V številnih primerih je odločilno pripomogel do razvoja boljših in naprednih jekel, kar je pogosto močno izboljšalo proizvodnjo in vodilo do znatnih ekonomskih učinkov. Pomemben del svoje kariere je posvetil delovanju v državnem svetu.


Nagrade za vrhunske dosežke


Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke so prejeli prof. dr. Marko Noč, prof. dr. Matjaž Perc in prof. dr. Robert Dominko. Marko Noč jo je prejel za vrhunske dosežke na področju intenzivne interne medicine. Pred dvajsetimi leti je spremenil takratne poglede na srčno oživljanje in potrdil takrat nezaslišano hipotezo, da umetno dihanje usta na usta med osnovnim oživljanjem ni potrebno. Izvirne eksperimentalne članke je objavil v najuglednejših medicinskih revijah. Matjaž Perc, redni profesor na Oddelku za fiziko Fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru, je nagrado prejel za pomemben prispevek k teoretičnemu opisu človeškega sodelovanja, še posebno za rešitev problema močne recipročnosti in problema defekcije drugega reda ter razvoj podsistemske stabilnostne analize agentskih sistemov kot nove metode za analizo družbenih modelov.

Raziskovalno delo je predstavil v 300 znanstvenih člankih, z 20.000 citati je najbolj citiran naravoslovec v Sloveniji, že leta 2014 pa se je uvrstil med en odstotek najbolj citiranih fizikov na svetu. Robert Dominko, vodja Laboratorija za napredne baterijske sisteme na Kemijskem inštitutu ter pomočnik direktorja evropske mreže Alistore-ERI, pa je nagrado prejel za vrhunske dosežke na področju materialov za razvoj novih baterijskih konceptov, o čemer je imel 40 vabljenih predavanj ter več kot 50 izvirnih znanstvenih člankov v revijah, kot so Science, Nature Communications, JACS. Je soavtor petih patentov s področja novih funkcionalnih materialov za sodobne akumulatorske sisteme, od leta 2012 je koordiniral dva evropska projekta v skupni vrednosti 12 milijonov evrov.

image
Zoisove nagrade in priznanja za življenjsko delo in za dosežke na področju znanstveno-raziskovalne in razvojne dejavnosti podelijo vsako leto ob obletnici rojstva podjetnika, mecena in raziskovalca Žige Zoisa. FOTO: Blaž Samec


Za vrhunske dosežke na področju projektiranja mostov je bil s Puhovo nagrado počaščen univ. dipl. inž. Marjan Pipenbaher, soustanovitelj, direktor in vodilni projektant v projektantskem podjetju Ponting inženirski biro ter ustanovitelj in direktor specializiranega projektantsko-razvojnega podjetja Pipenbaher Consulting Engineers. Slovenski javnosti je poznan predvsem kot projektant viadukta Črni kal, manj pa je znano, da je v zadnjih letih s svojimi rešitvami sodeloval in zmagal na številnih mednarodnih in domačih natečajih. Je član najpomembnejših domačih in mednarodnih strokovnih združenj, za svoje strokovno in pedagoško delo pa je dobil tudi več domačih in tujih priznanj.
 

Šest Zoisovih in Puhovo priznanje


Zoisova priznanja so prejeli izr. prof. dr. Mojca Benčina za pomembne dosežke na področju imunologije in sintezne biologije, prof. dr. Saša Prelovšek Komelj za pomembne dosežke na področju teoretične fizike osnovnih delcev, izr. prof. dr. Andreja Kutnar za pomembne znanstvene dosežke na področju lesarstva, prof. dr. Nina Gunde Cimerman za pomembne dosežke na področju ekstremofilnih mikroorganizmov – gliv, prof. dr. Janez Košmrlj za inovativnost v razvoju novih trajnostnih katalitskih sistemov za sinteze zdravilnih učinkovin ter dr. Tadej Rojac za pomembne dosežke na področju raziskav sinteze in karakterizacije visokotemperaturne piezoelektrične keramike na osnovi bizmutovega ferita. Puhovo priznanje za pomembne dosežke na področju razvoja in implementacije krmilnika za klimatizacijo luksuznih križark je prejel Leon Kralj.

Komisija je podelila tudi priznanje ambasador znanosti Republike Slovenije, ki je letos šlo v roke prof. dr. Bogdana Povha.