Izstrelitev je znova prestavljena

Za vnovično prestavitev izstrelitve rakete vega s 53 sateliti, med katerimi sta tudi slovenska Nemo HD in Trisat, je krivo vreme.

Objavljeno
27. junij 2020 18.15
Posodobljeno
28. junij 2020 04.26
Vega FOTO: ESA - J. Huart 
Z evropskega izstrelišča v francoski Gvajani bi danes ob 3.51 morali izstrelili raketo vega VV16 s 53 sateliti na krovu, med katerima sta tudi slovenska Nemo HD in Trisat. A se je znova zapletlo in izstrelitev so prestavili.

Po podatkih vesoljskega podjetja Arianespace je za vnovično prestavitev, tako kot že dvakrat doslej v zadnjih tednih, krivo vreme. 

»Vetrovi nad Francosko Gvajano so še vedno neugodni in zato smo se pri Arianespace odločili, da danes ne sprožimo zadnjih postopkov za izstrelitev. Če bo vreme dopuščalo, bomo znova poskusili v noči iz nedelje na ponedeljek,« so sporočili iz podjetja. »Vega in 53 satelitov je stabilnih in varnih,« so še dodali. 
 
Izstrelitev rakete s sateliti 21 ponudnikov iz 13 držav se odmika že dlje časa. Najprej so jo lani prestavili zaradi nesreče enake rakete, nato zaradi pandemije, nazadnje pa torej zaradi neugodnih vremenskih razmer. 

Še nikoli doslej z evropsko raketo ni v orbito poletelo toliko satelitov hkrati. Sistem SSMS (Small Satellite Mission Service), ki ga je Esa zgradila z različnimi partnerji in s sofinanciranjem evropske komisije, omogoča tako odprave izključno majhnih satelitov kot kombinirano vožnjo večjega plovila in več manjših, ki jih nato na predvidenih višinah okoli 500 kilometrov nad Zemljo postopoma izpustijo. 


 

Kako bo, ko bo, potekala izstrelitev?

 
Ura izstrelitve bo ne glede na datum enaka, to je ob 3.51 po srednjeevropskem času, saj se ob predvideni časovnici le tako lahko sateliti pravilno utirijo v orbito. Po izstrelitvi bo le nekaj minut trajalo in že bo raketa presegla magičnih 100 kilometrov. V prvih minutah je zagotovo najbolj napeto, saj na raketo delujejo najmočnejše sile pri dvigovanju v nebo.
 
»Po vžigu motorjev bomo vesolje na višini 100 kilometrov dosegli že po 3 minutah s prvima dvema stopnjama rakete vega, z motorjema P80 in Zefiro 23,« je, kot je zapisano na spletni strani Centra odličnosti Vesolje-SI, pojasnil prof. dr. Tomaž Rodič, direktor centra. Nato bo sledilo odvrženje aerodinamičnega pokrova rakete in odvrženje tretje stopnje rakete, sledil bo sedemminutni potisk motorja AVUM, je navedel Rodič. AVUM je četrta stopnja rakete, ki bo poskrbela za natančno umestitev tovora v tirnico. Vseh 53 satelitov bodo namreč sprostili postopoma in na nekoliko različnih višinah. AVUM se bo prižgal in ugasnil večkrat.

​Sedem največjih satelitov v tokratni odpravi - med njimi Nemo HD - se bo od nosilne strukture odcepilo od 40 do 53 minut po izstrelitvi na višini 515 kilometrov v sončnosinhroni orbiti. Četrta stopnja vege se bo nato še dvakrat prižgala, da bo na višino 530 kilometrov na Zemljo dvignila 46 nanosatelitov, med njimi je Trisat. Zadnji satelitek se bo od stopnje odcepil uro in 45 minut po izstrelitvi.

 
Po 40 minutah od izstrelitve se bo 65-kilogramski Nemo HD kot drugi odcepil od nosilne strukture na višini 515 km in začel svoj let v s soncem sinhroni orbiti. 46 nanosatelitov - med temi štirikilogramski Trisat - bo nadaljevalo letenje na nosilni strukturi z motorjem še eno uro, preden se bodo tudi oni razpršili na nekoliko višji orbiti.
 
V kontrolni sobi centra odličnosti Vesolje-SI na naravoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani bodo prek UHF-postaje stik z Nemom HD skušali navezati že med prvim preletom Slovenije v nedeljo ob 10.43. Po nekaj preletih bodo začeli trimesečni zagon satelita ter nato dosegli operativno raven za izvedbo primarnih tehnoloških demonstracij in operativnih nalog za daljinsko opazovanje Zemlje.
 
Trisat se bo od nosilne platforme predvidoma odcepil ob 5.33 po našem času na višini okoli 530 kilometrov, kjer bo tudi njegova orbita. Satelit se bo samostojno vključil 30 minut po ločitvi od nosilne rakete, torej po našem času predvidoma v nedeljo okoli 6. ure zjutraj, prvi sprejem signala pa je načrtovan okoli 15. ure. Satelit bo sprva v varnem načinu delovanja, prvi vklop računalnika na krovu je načrtovan okvirno štiri dni po prvi uspešni vzpostavitvi komunikacije z zemeljsko postajo v Mariboru.

Tisoče stvari gre lahko narobe

 
Rodič je pojasnil, da gre lahko marsikaj narobe. Raketa lahko eksplodira, lahko se ne prižge, lani ne ujame predvidene poti. Tvegano bo tudi ločevanje satelitov od nosilne strukture. »Če se kateri od njih ne bo ločil pravilno, lahko pride do zaporednih trkov. To je pri tej odpravi še posebej nevarno, saj bo prvič na katerikoli evropski raketi izstreljeno več kot 50 satelitov. 

 
Potek izstrelitve (T+ je čas po izstrelitvi)

3.51.10:izstrelitev
+1m 54s​: odvrženje prve stopnje
+1m 55s: prižig druge stopnje
+3m 37s​: odvrženje druge stopnje
+3m 50s: prižig tretje stopnje
+3m 55s​: odvrženje pokrova
+6m 30s​: odvrženje tretje stopnje
+7m 54s: prvi prižig stopnje AVUM
+15m 16s: prva ugasnitev AVUM
+38m 13s: drugi prižig AVUM
+39m 34s: druga ugasnitev AVUM
+40m 25s: oddaja prvega satelita
+40m 27s: oddaja satelita Nemo-HD
+58m 46s: tretji prižig AVUM
+58m 53s: tretja ugasnitev AVUM
+1h 41m 37s: četrti prižig AVUM
+1h 41m 41s: četrta ugasnitev AVUM
+1h 42m 16s: oddaja satelita Trisat
+2h 4m 26s: konec odprave vega VV16

image
Mikrosatelit Nemo HD, ki tehta 65 kilogramov, bo v orbiti pet let. Je prototip mikrosatelita za interaktivno daljinsko zaznavanje z veliko natančnostjo, ki bo omogočal zajem multispektralnih podob zemeljske površine in snemanje videa visoke ločljivosti v realnem času. Z njim lahko opazujemo stanje vegetacije, voda in urbanih naselij za aplikacije od kmetijstva, gozdarstva in urbanizma do ekologije in energetike. Namen satelita je tehnološka demonstracija. FOTO: Center Odličnosti Vesolje SI


image
Okoli Zemlje bo štirikilogramski nanosatelit Trisat krožil predvidoma šest let. V prvi vrsti je namenjen testiranju nove vesoljske elektronike. Na krovu satelita je tudi miniaturna hiperspektralna oziroma multispektralna kamera, delujoča v kratkovalovnem infrardečem (SWIR) območju, ki bo vsakodnevno delala posnetke Zemljinega površja. S temi posnetki lahko natančneje spremljajo onesnaženost voda, vlažnost vegetacije, določajo žarišča požarov in zaznavajo vulkanski prah v višjih plasteh atmosfere za potrebe letalske industrije.  FOTO: Tadej Regent/Delo